Sporočila za javnost

Stanje prometne varnosti v prvih treh mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko slabše.

Letos je umrlo 46¹ udeležencev v cestnem prometu, lani 42. Manj pa je bilo telesno poškodovanih (v prvih treh mesecih je bilo poškodovanih 2.422 oseb, lani pa 152 več). Kljub večjemu številu mrtvih je treba poudariti, da so bili lanski prvi trije meseci kar se tiče števila umrlih v prometnih nesrečah zelo ugodni. Kot primer naj navedemo, da je leta 2000 v prvih treh mesecih umrlo 61 ljudi.

Kljub rahlemu povečanju števila umrlih se torej razmeroma ugodni trendi nadaljujejo. Za ugodno prometno varnost pa so odločilni predvsem poletni meseci oziroma čas turistične sezone.

V turistični sezoni (obdobje junij - avgust) so prometnovarnostne razmere bistveno poslabšajo. Medtem ko je v prvih 5 mesecih lanskega leta umrlo 98 ljudi, so v naslednjih treh 103. Poleti je na mesec v povprečju umrlo 34 oseb, medtem, ko je v prvih petih mesecih v povprečju umrlo po 20 oseb.

Število umrlih udeležencev prometnih nesreč po mesecih v letu 2000

Večja gostota prometa ter raznovrstnost prometnih udeležencev, ki sta poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih ter objestnost in neupoštevanje prometnih predpisov na drugi strani, so bili ključni razlog za poslabšanje prometnovarnostnih razmer.

V obdobju junij - avgust 2001 se je v primerjavi z istim obdobjem leta prej število vseh prometnih nesreč zmanjšalo za 1 %. Od tega se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo za 6 %, z materialno škodo za 4 %, medtem ko se je število prometnih nesreč s telesno poškodovanimi povečalo za 8 %. V prometnih nesrečah oz. za posledicami je umrlo za 5 % manj udeležencev kot v enakem obdobju leta 2000, za 16 % je bilo manj hudo, za 14% več pa lahko telesno poškodovanih kot v poletnih mesecih leta 2000. Po večletnem skokovitem naraščanju števila hudo telesno poškodovanih se je trend obrnil v drugo smer.

Število prometnih nesreč

Posledice prometnih nesreč za obdobje junij - avgust 2000

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Ob primerjavi glavnih vzrokov prometnih nesreč lahko ugotovimo, da se vsa leta načeloma bistveno ne spreminjajo. Posebej je potrebno izpostaviti delež neprilagojene hitrosti, ki se je po zmanjšanju v letu 2000 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 v letu 2001 ponovno znatno povečal in je daleč pred vsemi drugimi vzroki najhujših prometnih nesreč. S tem vzrokom je povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, trenutni vremenski pojavi (vročina, pritisk…) in druge okoliščine. Opazno je zmanjšanje pri vzroku "nepravilna stran in smer vožnje". V zadnjih letih pa se stalno povečujejo najhujše posledice zaradi izsiljevanja prednosti. To kaže predvsem na vedno bolj objestno vožnjo prometnih udeležencev.

Vrsta udeležencev v prometnih nesrečah

Umrli udeleženci

V obdobju junij - avgust leta 2001 se v primerjavi s prejšnjimi leti opazne nekatere strukturne spremembe. Najbolj ogrožene vrste udeležencev sicer še vedno ostajajo vozniki osebnih avtomobilov (27 %)² , sledijo pa vozniki koles z motorjem (21 %) in potniki (17 %). Zlasti se je povečalo število žrtev med vozniki motornih koles, zmanjšalo pa med vozniki osebnih avtomobilov in potniki.

Starostne skupine

Najpogostejše kategorije umrlih udeležencev v prometnih nesrečah nakazuje že graf 3. Največ umrlih potnikov v osebnem avtomobilu je bilo starih od 18 do 24 let, voznikov osebnih avtomobilov in motornih koles od 24 do 34 let ter pešcev nad 64 let. Te starostne skupine v cestnem prometu so bile tudi najbolj ogrožene.

Umrli po starostnih skupinah

Prometne nesreče glede na vrsto ceste

Prometne nesreče s smrtnim izidom glede na vrsto ceste

Najhujše posledice prometnih nesreč so bile na cestah in ulicah v naseljih. Poleg teh pa velja izpostaviti še glavne ceste I. reda, regionalne ceste II. reda in lokalne ceste.

Umrli po dnevih v tednu

Ponedeljek in torek sta prometno najbolj varna dneva, saj je v teh dveh dneh umrlo 14 udeležencev prometnih nesreč, kar pomeni 12 manj kot v enakem obdobju leta 2000. Ob koncu tedna se s povečanjem gostote prometa povečuje tudi število prometnih nesreč in posledično tudi število nesreč s smrtnim izidom. Ob koncu tedna (petek, sobota, nedelja) je tako v obdobju junij - avgust 2001 umrlo 60 % vseh umrlih v prometnih nesrečah. Delež umrlih ob vikendu se je v primerjavi z letom 2000, ko je znašal 52 %, povečal.

Umrli po dnevih v tednu

Vzroki prometnih nesreč glede na vremenske razmere

Kar 71 % vseh prometnih nesreč se je zgodilo ob jasnem vremenu, na suhi vozni površini. Glavni vzroki teh nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Samo 16 % prometnih nesreč se je zgodilo v oblačnem vremenu, glavni vzroki pa so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

V deževnem vremenu, na mokrem vozišču se je zgodilo 11 % vseh prometnih nesreč, katerih poglavitni vzroki so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje prednosti, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Prometne nesreče glede na vremenske razmere

Posledice glede na vremenske razmere

Vzroki prometnih nesreč glede na gostoto prometa

Ob redkem prometu se je zgodilo 28 % vseh prometnih nesreč, katerih poglavitni vzroki so bili nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje prednosti neprilagojena hitrost, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Več kot polovica - 57 % vseh prometnih nesreč se je zgodila, ko je bila gostota prometa normalna. Glavni vzroki teh nesreč so bili nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje prednosti neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje in nepravilno prehitevanje.

Ob gostem prometu se je zgodilo 13 % prometnih nesreč, glavni vzroki pa so bili neustrezna varnostna razdalja, nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje.

Prometne nesreče glede na gostoto prometa

Posledice glede na gostoto prometa

Umrli po urah

Največ udeležencev prometnih nesreč je umrlo med 17. in 02. uro in sicer 50 %. V zadnjih letih narašča število žrtev v prvi polovici noči. V posamezni uri je bilo največ žrtev med 14. in 15. uro ter med 23. in 24. uro.

Umrli udeleženci po urah v dnevu

Navzočnost alkohola v prometnih nesrečah

Alkohol v prometnih nesrečah

Tudi alkohol je bil v juniju, juliju in avgustu leta 2001 pomemben element, ki je vplival na nastanek prometnih nesreč, saj je bilo od skupaj 99 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč kar 41 pod vplivom alkohola. Poudariti je potrebno, da je prisotnost alkohola v najhujših prometnih nesrečah v zadnjih letih bistveno narasla (leta 1999 je bilo alkoholiziranih 28 % povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, leta 2000 36 %, leta 2001 pa 41 %).

Skupna povprečna stopnja alkoholiziranosti se ni spremenila in znaša 1,66 g alkohola na kg krvi, nekoliko pa se je zmanjšala povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom (lani 1,57, leta 2000 pa 1,55 g alkohola na kg krvi).

Policijski ukrepi³

Policisti so v poletnih mesecih leta 2001:

• ugotovili 159.510 (145.454) kršitev, za katere je predpisana denarna kazen,
• ugotovili 29.900 (26.980) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške,
• odredili 38.811 (32.263) alkotestov, od katerih je bilo 8.412 (8.129) pozitivnih, odklonjenih pa 1.111,
• odredili 1.590 (1.048) strokovnih pregledov - alkohol, od katerih je bilo 517 (519) pozitivnih, odklonjenih pa 672,
• 2.447 (2.266) kršiteljev cestnoprometnih predpisov je imelo v krvi nad 1,5 g alkohola na kg krvi,
• 706 (707) povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola na kg krvi,
• začasno odvzeli 6.709 (6.611) vozniških dovoljenj,
• zasegli 69 (116) motornih koles oziroma koles z motorjem,
• odredili 719 (540) strokovnih pregledov zaradi mamil, od katerih jih je bilo 148 (111) pozitivnih, 66 (45) negativnih, 505 (384) oseb pa je odklonilo strokovni pregled.

Policijska predvidevanja za poletne mesece letošnjega leta

Glede na podatke turistične zveze Slovenije in gospodarske zbornice Slovenije lahko v letošnji turistični sezoni pričakujemo nekoliko večje število turistov v naši državi glede na število v letu 2001. Kot je že običajno za poletne mesece, naj bi bili tudi letos najbolj obremenjenimi obmorski turistični kraji, bistveno pa naj ne bi zaostajala naravna zdravilišča in gorenjski turistični kraji. V lanskem letu je bilo v promet predenih nekaj novih kilometrov avtocest, do začetka turistične sezone pa naj bi bila odprta še dva nova odseka med Ljubljano in Mariborom. Na cestnih odsekih, ki so v turistični sezoni najbolj obremenjeni, še posebej zaradi tranzitnih gostov, namenjenih v sosednjo Hrvaško in tudi Italijo, pa ne bo prišlo do bistvenih sprememb cestne infrastrukture.

Tudi v sosednji Hrvaški si letos obetajo dobro turistično sezono, vsekakor pa večje število gostov kot v lanskem letu. Slednje bo nedvomno pomenilo določene negativne posledice na vseh cestah (tudi stranskih) v Sloveniji in s tem poveze probleme (gostota prometa, povečan hrup, prometne nesreče…).

Povsem utemeljeno lahko pričakujemo, da se bodo tudi letos, vendar še pogosteje kot lani, na vseh glavnih cestnih povezavah (cestni križ) pojavljali občasni krajši ali daljši zastoji prometa. Pričakujemo jih lahko na že znanih točkah, kot so npr.:

• Lesce - Črnivec na Gorenjskem,
• Jaslice in Vrba (Gorenjska) predvsem prehod z avtoceste na cesto, rezervirano za motorna vozila,
• Priključek z Gorenjske na Celovško, izvoz na obvoznico,
• Izvoz iz obvoznice v smeri proti Celovški in naprej proti Gorenjski,
• Izvoz Brezovica (Vrhnika),
• Cestninska postaja Log,
• Trojane - Blagovica,
• Cestninska postaja Videž in konec avtoceste do priključka Klanec,
• Črni Kal, Petrinje - Črni Kal - Bivje , Šmarje - Koper
• Sečovlje - ankaransko križišče, oboje na območju PU Koper
• Postojna, priključek na avtocesto,
• Maribor - Gruškovje ter
• na drugih cestnih odsekih, kjer bodo kljub sezoni potekala gradbena dela.

Po podatkih ministrstva za promet se letos pričakuje približno 3 % povečanje prometa glede na leto 2001. Povečanje v turistični sezoni pa ne bo enako na vseh cestah, po napovedih bo največje na cesti med Ljubljano in Obrežjem ter med Postojno in Jelšanami.

Promet bo v dnevih z največjo gostoto prometa (prometni koledar) zato večinoma potekal v strnjenih kolonah, z veliko manjšo hitrostjo od dovoljene, občasno pa pričakujemo tudi daljše zastoje. Navedeno velja prav za vse ceste slovenskega cestnega križa, pa tudi za nekatere pomembnejše ceste, ki vodijo v smeri pričakovanega tranzita.

Med kršitvami bo tako največ nepravilnega prehitevanja, prekratke varnostne razdalje ter drugih oblik agresivne vožnje, s katerimi se bodo vozniki poskušali prebiti iz "neprostovoljnega ujetništva". Analize kažejo, da so najhujše posledice (prometne nesreče s hudo poškodovanimi in smrtnim izidom) največkrat v normalnem in redkem prometu, kar je nedvomno posledica večjih hitrosti. Vzroki za te prometne nesreče so najpogosteje neprilagojen hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna smer in stran vožnje. Ob gostem prometu število prometnih nesreč ni zanemarljivo, vendar so posledice blažje (večinoma prometne nesreče z materialno škodo in lahko telesno poškodovanimi), vzrok pa je velikokrat prekratka varnostna razdalja, zaradi katere prihaja do naletov in s tem povezanih zastojev.

Težave bodo tudi z vozniki tovornih vozil, še posebej tovornih vozil s priklopniki, ki predstavljajo znaten del cestnega prometa. Zavedati se je potrebno, da so se ob počasni vožnji vse manj pripravljeni korektno in skladno z zakoni umakniti z vozišča, saj zaradi izločanja in različnih prepovedi prometa že tako in tako izgubijo dovolj dragocenega časa. To za njih predstavlja strošek, kar pospešuje oziroma stopnjuje njihovo nestrpnost in nestrpnost posameznih voznikov do njih. To pa se neposredno odraža v hitrosti, izsiljevanjih prednosti, prehitevanjih...

Še posebej je treba opozoriti na nestrpnost in netolerantnost voznikov. Ob zastojih npr. na koncu avtoceste pri Klancu ali Naklem kjer nastanejo daljše strnjene, počasi se premikajoče ali stoječe kolone, posamezni vozniki prehitevajo po odstavnih pasovih in prehitevalnih pasovih, kjer je to s prometnim znakom že prepovedano. Pričakovati je, da na takšnih krajih lahko pride tudi do večjih kršitev javnega reda (pretepi, prerivanje...).

Podobno kot v lanskem letu lahko tudi letos pričakujemo povečanje števila motoristov na cestah, kjer vožnja z motornim kolesom zaradi razgibanosti terena predstavlja užitek (npr. "stara cesta" Logatec - Koper). Vozniki bodo takšne cestne odseke uporabljali za preizkuse svojih zmogljivosti (kot dirkališče). Zato se na teh odsekih pričakuje tudi povečano število prometnih nesreč in posledic. Nekaj teh odsekov je: Škofljica-Kočevje-Petrina, Ljubljana-Postojna, Gorjanska cesta, Soška dolina, Postojna-Planina, Škofja Loka-Žiri, regionalna cesta Maribor-Ptuj, Rižana-Črni kal idr.

Obseg prihoda tujih turistov in s tem povezanih pričakovanih težav z gostoto prometa na cestah se lahko spremeni tudi zaradi:

• daljših obdobij slabega vremena, ki lahko povzročijo masovne in nenačrtovane zgostitve prometa na relacijah obala - mejni prehodi na severu države,
• drugih okoliščin, ki lahko povzročijo večje nezadovoljstvo med gosti in posledično odpovedi letovanj (obsežnejše cvetenje morja, večji zastoji prometa...).

Dodatne zaplete lahko povzročijo še napovedane in nenapovedane zapore cestnega prometa s tovornimi vozili zaradi doseganja določenih ciljev (večje pretočnosti mejnih prehodov za tovorne vozila - Dolga vas, prepoved prevoza nafte in naftnih derivatov po določenih cestah v sosednji Hrvaški - Starod in Jelšane).

Pričakujemo, da bodo prometnovarnostne razmere na naših cestah približno enake kot lani. Izboljšanje lahko pričakujemo le na račun morebitnega manjšega števila mrtvih med motoristi ter na račun aktivnejšega dela na področju umirjanja hitrosti in nadzora nad vožnjo pod vplivom alkohola. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo v poletnih treh mesecih na cestah umrlo več kot 90 ljudi. Ob tem gre ponovno opozoriti, da bi imelo policijsko zapostavljanje problematike hitrosti za posledico brez dvoma večjo težo posledic nesreč in tudi povečano število le teh.

Glede na ugotovitve iz analize stanja v poletni turistični sezoni leta 2001 in skladno s pričakovanji za letošnjo turistično sezono bodo policijske enote prioritetno upoštevale naslednje usmeritve:

• promet urejati in nadzorovati čim več z motornimi kolesi,
• skladno z infrastrukturnimi možnostmi zagotavljati z racionalnim in učinkovitim delom čim večjo pretočnost prometa,
• ob stoječih kolonah vozil na avtocestah in drugih cestah nadzirati in dosledno ukrepati zoper tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali mimo po odstavnih pasovih oziroma prehitevalnih pasovih kljub prometnemu znaku, ki prehitevanje prepoveduje,
• ukrepati zoper voznike tovornih vozil, ki bodo zaradi počasne vožnje, nižje od največje dovoljene hitrost, za seboj ustvarjali kolone vozil, pa se sami na prvem primernem kraju ne bodo umaknili, da bi jih kolona lahko prehitela,
• nadzorovati psihofizično stanje voznikov (utrujenost…) obenem pa tudi ugotavljati prekoračitve hitrosti,
• med nadzorstvene prioritete uvrstiti hitrost in psihofizično stanje,
• skrbeti za čim večjo vidnost in transparentnost dela policije,
• skrbeti za javni red itn.

Na območjih Policijskih uprav (predvsem PU Ljubljana, Koper, Kranj in Postojna) bodo v času, ko se pričakujejo največje zgostitve prometa (1., 20. in 27. julij, 1., 10., 15., 17. in 24. avgust) zagotovili koordinacijo aktivnosti na nivoju PU.

Sektor za cestni promet