Nekoč Republiška postaja prometne policije se danes imenuje Specializirana enota za nadzor prometa (SENP).
Da bi jo bolje spoznali in izvedeli, kaj so njene naloge in kaj o svojem delu pravijo policisti SENP, smo se jim pridružili 20. in 21. marca 2008 v Pomurju, kjer so izvajali poostren nadzor vozil. Nekateri pravijo, da so pripadniki te enote najstrožji policisti v državi, v resnici pa so, kot smo se lahko prepričali, predvsem prometniki, ki svoje delo resnično opravljajo s srcem.
Policisti SENP
Mesečni načrt dela SENP uskladi s Sektorjem prometne policije Uprave uniformirane policije GPU (SPP), kamor enota organizacijsko sodi, in s policijskimi upravami, saj delo teh policistov poteka po vsej državi. Največkrat imajo celodnevne akcije oz. poostrene nadzore v določeni regiji. Zaradi slabega stanja varnosti v cestnem prometu in oddaljenosti v Pomurje odhajajo vsaj enkrat na mesec, tudi za dva dni. Pri zadnjem nadzoru nad pomurskimi vozniki marca 2008 so med drugim ustavili 84 tovornih vozil, od katerih so jih stehtali 37. Kar pri 36 so ugotovili prekoračeno težo in osno obremenitev, eno vozilo iz skupine z dovoljeno skupno maso 40 ton pa je tehtalo celo 57 ton. V naselju so kontrolirali voznika tovornega vozila, ki je prevažal nevarno snov - kurilno olje (dostava od vrat do vrat), ker je vozilo nenadzorovano in s prižganim motorjem pustil na avtobusnem postajališču in odšel v trgovino. Dvakrat v dveh dneh pa so ustavili voznika, ki se je v postopku predstavljal z bratovimi podatki, ker sam ni imel vozniškega dovoljenja, poleg tega pa je vozil tehnično pomanjkljivo vozilo, zato si je "prislužil" dve položnici po 1.000 evrov. Obisk SENP v Pomurju si je zagotovo zapomnil.
Osnovno delovno področje enote je nadzor prometa, še posebej nadzor tovornih vozil, avtobusov, taksijev, vozil avtošol, dostavnih in tudi enoslednih vozil. Največ pozornosti namenjajo teži (osni obremenitvi, skupni masi) in tehnični brezhibnosti vozil ter psihofizičnemu stanju voznikov, posebni področji pa sta tudi prevoz nevarnih snovi in spremstvo izrednih prevozov.
Policisti SENP so zelo dobro usposobljeni. Poznati morajo številne zakone in podzakonske akte s področja cestnega prometa. Njihovo delo zahteva tudi poznavanje drugih področij, kot so tehnika, računalništvo, motorizacija itd., zato se morajo vsako leto usposabljati na številnih področjih.
Usposobljeni in opremljeni so tudi za to, da lahko na cesti opravijo tehnični pregled, imajo izpite za kontrolo prevozov nevarnih snovi, vozil avtošol, tovornih in priklopnih vozil, za pregled tahografov in seveda za delo s stacionarnimi radarji na avtocestnem križu. Za opravljanje njihovih nalog so poleg splošnih nujne tudi posebne veščine in znanja ter posebna oprema.
Ker policisti SENP izvajajo predvsem nadzor nad tovornimi vozili, so se v dogovoru z vodstvom SPP in Policijske akademije odločili, da bodo vsi opravili izpit za voznika C kategorije. "To pomeni, da bodo posamezne okoliščine na cesti lahko ocenjevali tudi z drugega zornega kota, kar bo zanje bistvena prednost," je povedal vodja SENP Mladen Lončar. Usposabljanje se je začelo aprila in poteka v avtošoli Slovenske vojske v Slovenski Bistrici.
SENP je tudi t. i. "testna skupina", ki preizkuša nova vozila in tehnično opremo pred uvedbo v policiji, želijo pa si preizkušati tudi nove dele uniforme. Pred kratkim so dobili v uporabo novo tehnično opremo za nadzor digitalnih tahografov, ki je po besedah vodje SENP odlična. Če bo nabavljena za policijo, bodo morali policisti SENP za delo z njo usposobiti še druge policiste prometnike. Nekaj časa so imeli v enoti celo posebno učno skupino, ki je usposabljala prometnike po vsej Sloveniji, zdaj pa si to delo razdelijo med seboj.
Enota je ena najmanjših v Sloveniji. Trenutno v njej dela 12 policistov in 2 policistki. Pravijo, da se dobro razumejo in da so ekipa v pravem pomenu besede. Dekleti svoje delo obvladata in sta zato v vsem enakopravni. Pri večjih akcijah se sicer kaže pomanjkanje kadrov, za boljše delo pa bi potrebovali še kakšno civilno vozilo, saj v enem dnevu prevozijo vsaj 500 kilometrov.
"Zlati časi enote, takrat Republiške postaje prometne policije, so bili takrat, ko je v enoti delovalo skoraj 40 policistov," pravi Mladen Lončar: "Takrat smo lahko sočasno lahko delali tudi na treh relacijah oziroma območjih policijskih uprav na dan. Kljub temu pa z dobro organizacijo dela poskušamo nadomestiti tudi kadrovske težave."
Veliko sodelujejo s policijskimi enotami iz sosednjih držav, ki so povezane v TISPOL (evropsko zvezo prometnih policij). Enkrat na leto se po dva ali trije policisti udeležijo srečanj v Münstru v Nemčiji, maja vsako leto pa se nekaj policistov udeleži srečanja prometnih policij v Rimu. Na srečanjih izmenjajo izkušnje, stališča in znanje ter spoznajo novo opremo ali druge novosti, ki jih uporabljajo policisti drugih evropskih držav. Slovenski policisti na teh srečanjih uživajo velik ugled, predvsem zaradi dobrega strokovnega znanja.
S policijami, združenimi v TISPOL-u, sodelujejo tudi v mednarodno usklajenih akcijah, kot je npr. Morska deklica, med katero policisti SENP skupaj z drugimi institucijami v državi (carino, prometnim in delovnim inšpektoratom ter s podjetjem, ki ima koncesijo za tehtanje vozil) izvedejo nadzor tovornih vozil. Taka akcija je 10. marca 2008 potekala v Čatežu.
Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU sta glavni nalogi SENP opazovanje prometa iz zraka s helikopterjem (skupaj z Letalsko policijsko enoto) ter pomoč Uradu za varnost in zaščito pri spremljanju varovanih oseb. Skoraj vsi policisti v enoti imajo izpite za opazovalca prometa iz helikopterja. Nad glavnimi cestami oz. prometnimi žilami usmerjajo pilota, komunicirajo z operativno-komunikacijskimi centri ali patruljami na cesti ter patrulje usmerjajo pri delu (npr. pri spremstvu varovanih oseb), v baze pa prenašajo slike, ki se nato preko GPS sistema prenašajo v štab, kjer lahko neposredno opazujejo, kje se npr. premika kolona varovanih oseb.
Tanja Kurdija: "Delo je zelo zanimivo in dinamično. Moški sodelavci imajo do naju s sodelavko odličen odnos. Smo dober kolektiv, vedno smo pripravljeni pomagati drug drugemu. Sodelavci so me veliko naučili in me še vedno učijo, imajo zelo profesionalen odnos. Delo je zanimivo, čas hitro mine - skratka, zelo v redu."
Damjan Vidmar: "Specifika dela je drugačna. Redko uporabljamo klasične merilnike hitrosti in alkoteste, razen merilnikov na avtocestah. Delo je zelo razgibano, saj delamo po vsej Sloveniji. Velikokrat smo po 12 urah zelo utrujeni, saj naše delo zahteva tudi fizično vzdržljivost, predvsem delo z tehtnicami. Večkrat pa moraš zlesti tudi pod tovorno vozilo ali na prikolico."
Sabiha Kličić: "Tudi pred tem sem delala v prometu, delo v SENP pa mi je všeč, ker je raznoliko. Delaš vse. Veliko stvari v zvezi s prometom ti koristi tudi zasebno. Ko "tovornjakarja" ustavi policistka, se najprej prijazno nasmehne in te nekaj časa gleda. Ko pa začneš strokovno izvajati postopek, nasmešek na obrazu izgine in vidi, da s policistkami ne more "češenj zobati"."
Rajko Simšič: "Naše delo se od dela drugih prometnikov razlikuje v tem, da si lahko vzamemo več časa za postopek s kršiteljem, to je tudi prednost naše enote. Drugi prometni policisti namreč obravnavajo predvsem prometne nesreče in zato posameznemu vozniku ali vozilu preprosto ne morejo posvetiti veliko časa."
Galerija fotografij:
