Zakon o nalogah in pooblastilih policije določa 29 policijskih pooblastil, med katerimi sta nova tudi prepoved udeležbe na športnih prireditvah (62. člen) in prekinitev potovanja na športno prireditev (63. člen).

 

Gre za pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda ter preprečevanja nasilja na športnih prireditvah. Tako bodo lahko policisti nasilnim skupinam preprečili dostop do športne prireditve, tistim navijačem, ki so bili v preteklosti že kaznovani zaradi kršitev na tekmah, pa bodo lahko začasno (za eno leto) prepovedali ogled športne prireditve.


"Pripravljavci nove policijske zakonodaje smo razmišljali, tudi po vzoru iz tujine, kako urediti problem navijaškega huliganstva, za katerega tudi slovenski prostor ni imun. Sprejeta sta bila dva ukrepa, ki nista uperjena proti navijačem, ampak sta uperjena proti izgrednikom. To so posamezniki, ki ponavljajoče izvajajo izgrede na športnih prireditvah, kar nima nobene povezave s športnim navijanjem," je delal generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo dr. Miroslav Žaberl.


Zvočni posnetek izjave dr. Miroslava Žaberla


Vodja Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi Alojz Senčar dodaja: "Ukrepa sta uperjena zoper tiste posameznike, ki nekako nočejo dojeti, da športne prireditve niso namenjene izživljanju in izvajanju različnega nasilja."

 

Zvočni posnetek izjave Alojza Senčarja

 

 

oba

 

Alojz Senčar in dr. Miroslav Žaberl

 

Izrek prepovedi udeležbe na športni prireditvi je varnostni ukrep, katerega namen je posameznika za eno leto odstraniti z določenih športnih prireditev. Policija bo ob izpolnjenih zakonskih pogojih zoper osebo vodila prekrškovni ali predkazenski postopek, v okviru katerega bo policist osebo lahko tudi pridržal. Policist sme odslej, ob izpolnjenih pogojih iz 62. člena ZNPPol, zoper osebo izreči tudi prepoved udeležbe na športnih prireditvah.

 

Ukrep se vedno izreče v trajanju enega leta in za posamezno športno panogo. Policist osebi ukrep izreče ustno in ji najkasneje v 24 urah vroči še pisno odredbo. Osebo sme policist tudi fotografirati.

 

Ukrep se lahko izreče, če je oseba zalotena (v najširšem smislu) pri prepovedanem ravnanju na športni prireditvi ali v povezavi z njo.

 

Prepovedana ravnanja so zlasti:
-    prekrški po določbah Zakona o varstvu javnega reda z elementi nasilja (6. člen),
-    prekrški po določbah Zakona o javnih zbiranjih (22/5, 23. in 34/1 člen) in
-    kazniva dejanja po določbah Kazenskega zakonika z znaki nasilja.

 

Drugi pogoj je ta, da morajo obstajati okoliščine za ponovitveno nevarnost. To utemeljujemo na podlagi ravnanja osebe na kraju samem, v povezavi z njenimi dotedanjimi ravnanji z znaki nasilja, ki so bila kjer koli in kadar koli storjena.

 

Po določbah tretjega odstavka 62. člena mora oseba po izrečenem ukrepu športno prireditev takoj zapustiti, sicer jo odstrani policist. Zaradi prekrška po določbah ZJRM-1 z znaki nasilja ali prekrška po določbah ZJZ ali suma storitve kaznivega dejanja z znaki nasilja policist uvede ustrezen prekrškovni oz. predkazenski postopek. V okviru tega postopka bo policist lahko, tako kot doslej, ob morebitnih izpolnjenih zakonskih pogojih, osebo tudi pridržal ali izvedel ukrepe po določbah 201. člena ZP-1, če gre za osebo, ki bi se zaradi prebivanja v tujini lahko izognila odgovornosti za prekršek.

 

V primeru kršenja ukrepa - tj. ob ponovnem prihodu osebe na isto športno prireditev ali na drugo prireditev, za katero ima izrečeno prepoved udeležbe - so podane okoliščine za izrek globe iz prvega odstavka 62. člena. Po izreku globe se osebi ukaže, da prostor zapusti. Če tega ne upošteva, se osebo pridrži po določbi 3. alineje prvega odstavka 64. člena ZNPPol.

 

Če oseba najmanj dvakrat stori prekršek po določbi četrtega odstavka 162. člena ZNPPol, se preiskovalnemu sodniku predlaga, da odredi javljanje na območni policijski postaji po naslovu bivanja. Ta PP nadzira spoštovanje odredbe preiskovalnega sodnika in v primeru kršitve zoper osebo tudi ustrezno ukrepa. Kršitelju izreče globo po določbi 2. alineje četrtega odstavka 162. člena ZNPPol.

 

Če na športni prireditvi rediteljsko službo zagotavlja zasebnovarnostni subjekt (ZVS), mu policija za čas trajanja športne prireditve izroči seznam oseb, ki imajo prepovedan vstop na športno prireditev. Tem osebam bo varnostnik preprečil vstop na prireditveni prostor. Po določbah ZZasV-1 sme varnostnik tako osebo zadržati do prihoda policije, ki kršitelju izreče globo po 1. alineji četrtega odstavka 162. člena ZNPPol. ZVS mora seznam po končani prireditvi vrniti policiji. Takrat, ko ga ima, pa mora s seznamom ravnati po določilih Zakona o varstvu osebnih podatkov.

 

Potem ko je policist osebi ukrep izrekel ustno, ji mora čim prej oz. najkasneje v 24. urah vročiti še pisno odredbo. V izrek pisne odredbe se vpišeta datum in ura, ko je bila odredba osebi izrečena ustno, pod opombe o vročitvi pa datum in ura vročitve pisne odredbe. Čas od ustnega izreka odredbe do vročitve pisne odredbe mora biti krajši od 24 ur.

 

Po določbi 21. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol policija vodi in vzdržuje evidenco oseb, ki imajo prepoved udeležbe na športnih prireditvah.



Prepoved potovanja je ukrep, ki se izreče ustno zoper skupino, v kateri najmanj tri osebe kršijo javni red, če kljub opozorilom oz. ukazu policista ne prenehajo s kršitvijo. Če lahko policisti identificirajo in izvedejo ukrep zoper posamezne kršitelje v množici, se potovanje prepove le njim. Če pa kršiteljev ni mogoče identificirati, se ukrep izreče celotni skupini.

 

Če skupina potuje z javnim prevoznim sredstvom na redni liniji, se množici nadaljnje potovanje prekine z odstranitvijo s prevoznega sredstva ali na drug primeren način. S tem se javnemu prevoznemu sredstvu na redni liniji omogoči nadaljnjo pot.

 

Če skupina potuje z javnim prevoznim sredstvom na posebni liniji, se najprej poskuša odstraniti kršitelje. Če to ni mogoče, se vsem osebam prepove nadaljnja pot proti kraju športne prireditve. V primeru prekinitve potovanja celotni skupini mora policija izvesti ostale ukrepe za zagotavljanje javnega reda.

 

Izrek ukrepa se smiselno uporablja za vsa prevozna sredstva.

 

Ukrep velja do konca športne prireditve in dokler se njeni udeleženci ne razidejo.

 

O izrečenem ukrepu se ne izda pisna odredba niti se ne vodi evidenca izrečenih ustnih odredb o prekinitvi potovanja.




Dr. Žaberl je še dejal, da se na ministrstvu in v policiji "zavedamo, da zgolj z represijo ne bo mogoče urediti kulturnega navijaštva. Policija bo izgrednike odstranila, preventivne aktivnosti pa se morajo graditi povsod drugje. Na ta način bomo dosegli kulturno navijanje na naših športnih prireditvah."


Za učinkovitejše preprečevanje kršitev na športnih prireditvah in v zvezi z njimi ter za zagotavljanje večje varnosti vseh udeležencev je policija v preteklosti podala že več predlogov in pobud tako ministrstvu, pristojnemu za šolstvo in šport, ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, in tudi ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve. Pristojnim ministrstvom je predlagala ukrepe za spremembo zakonodaje, ki bi policiji olajšala delo in povečala njeno učinkovitost. Ministrstvo za notranje zadeve je predloge policije upoštevalo pri pripravi nove policijske zakonodaje. Poleg tega je policija aktivno sodelovala in še sodeluje z različnimi športnimi panožnimi zvezami, predvsem Nogometno zvezo Slovenije, Združenjem nogometnih prvoligašev, Rokometno zvezo Slovenije in s posameznimi športnimi klubi ter organiziranimi navijaškimi skupinami.

 

Policija je zelo aktivna na področju preventive. Na podlagi svojih izkušenj je pripravila še projekt Žoga je za igro, ki je namenjen zmanjšanju nasilja na športnih prireditvah.


zoga je za igro

 

S projektom želimo vzpodbuditi druge subjekte v državi, naj se začnejo (nekoliko več) ukvarjati s problematiko nasilja in nestrpnosti ob športnih prireditvah, na poti nanje in vračanja z njih. Do vsakršnega nasilja in izražanja nestrpnosti velja t. i. ničelna toleranca!

 

"Gre za verbalno in fizično nasilje, ki je prisotno predvsem na nogometnih, rokometnih in košarkarskih tekmah, žal tudi že na tekmah mladih. Nujno je, da vsi subjekti, ki lahko kar koli naredijo, prispevajo k zagotavljanju večje stopnje varnosti in zmanjševanju nasilja in huliganstva, ki je povezano s športnimi prireditvami," pove vodja Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije Alojz Senčar.

 


Zvočni posnetek izjave Alojza Senčarja

V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pogosteje srečujemo s problematiko nasilja na različnih športnih prireditvah.

 

Če je še pred dvema desetletjema veljalo, da je bilo nasilje prisotno predvsem na nogometnih tekmah prve državne lige in hokejskih tekmah med kluboma Olimpija in Jesenice, smo bili v preteklih letih priča pojavu nasilnega vedenja tudi športnih prireditvah, ki v preteklosti niso bile nikoli povezane z nasilnimi izpadi navijačev. V Sloveniji je bilo nasilje prisotno celo na tekmah svetovnega pokala v alpskem smučanju za ženske (na tekmah Zlate lisice v Mariboru) in na Evropskem prvenstvu v vaterpolu v Kranju, pa tudi na košarkarskih tekmah meddržavne košarkarske lige za moške itd.

 

V zadnjem obdobju športni delavci opozarjajo na pojav nasilja celo na tekmovanjih v najnižjih ligah tekmovanja in tudi v pionirskih selekcijah, pri čemer nasilno izstopajo posamezni starši in sorodniki otrok, ki tekmujejo v teh kategorijah. To kaže tudi na nizko stopnjo športne kulture.

 

Kako se kaže problematika?
-    z vnosom in uporabo nevarnih predmetov in pirotehnike,
-    z izrekanjem sovražnega govora in vzpodbujanjem k nestrpnosti (zmerjanje, psovke, grožnje; transparenti),
-    z vandalizmom (uničevanjem infrastrukture, razbijanjem in zažiganjem inventarja),
-    z fizičnim nasiljem (tudi napadi na reditelje, varnostnike in policiste),
-    s prihodom navijačev pod vplivom alkohola,
-    z nespoštovanjem reda in navodil organizatorja in policije.

 

Statistika kaže, da se je v letih 2008-2012 na športnih prireditvah zgodilo skupaj 548 kršitev različnih predpisov. Največ kršitev je bilo po Zakona o varstvu javnega reda in miru (320) in po Zakonu o javnih zbiranjih (170), predvsem gre za nasilno in drzno ter nedostojno vedenje (po 6. in 7. člen ZVJRM) in za prinašanje nevarnih predmetov.

 

Poleg naštetega so obiskovalci športnih prireditev v tem obdobju storili še:
·    30 kršitev Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih,
·    5 kršitev Zakona o orožju,
·    4 kršitve Zakona o osebni izkaznici,
·    1 kršitev Zakona o zaščiti živali,
·    1 kršitev Zakona o zasebnem varovanju,
·    3 kršitve Zakona o tujcih,
·    14 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami.

 

Na podlagi zbranih podatkov nekatere javne prireditve varuje policija. Tako bo tudi na nogometni tekmi, ki bo v soboto, 11. maja 2013 v Mariboru. V obdobju 2009-2012 (podatki za leto 2008 zaradi drugačne metodologije niso primerljivi) so policisti varovali ali intervenirali na 100 športnih prireditvah, kjer so zoper 203 osebe uporabili 305 prisilnih sredstev. Največkrat je bilo to pri varovanju nogometnih tekem in izrazito na račun spopada navijaških skupin. Najpogosteje uporabljena prisilna sredstva so bila fizična oz. telesna sila in palica (za odrivanje, potiskanje in razdvajanje, tudi za udarjanje).

 

Športni dogodki se morajo spremljati v duhu 'fair play-a' in stadioni morajo postati varno ter zgledno okolje za vse generacije navijačev. Z različnimi aktivnostmi, ki bodo usmerjene predvsem v športne prireditve v povezavi z nogometom, košarko in rokometom, želimo doseči, da bo spremljanje športnih tekem 'družinski praznik'.

 

 

Novinarska vprašanja in odgovori nanje

 

Policijska prisila je v družbi skrajno sredstvo za preprečevanje nasilnih dejanj. Osnovna naloga policistov je, da ukrepajo ob neredih in nasilju ter odkrivajo storilce kaznivih dejanj in prekrškov. Pristojni subjekti bi morali vsak na svojem področju sprejeti dodatne ukrepe za izboljšanje stanja, določen del, predvsem na področju preventive, pa lahko prispeva tudi policija.