Na Brdu pri Kranju se je danes, 3. aprila, začel dvodnevni strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in zagovornikov otrok, ki ga že trinajsto leto zapored organizirajo Generalna policijska uprava, Društvo državnih tožilcev Slovenije in Center za izobraževanje v pravosodju. Osrednja tema letošnjega posveta z naslovom Kriza - otroci - nasilje, je otrok v sodobnem času, kot žrtev ali povzročitelj nasilja.

IMG brdo011

Posveta se udeležuje več kot dvesto strokovnjakov. Častni gostje posveta so bili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, državna sekretarka na notranjem ministrstvu mag. Renata Zatler, generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, vrhovna državna tožilka Savica Pureber in generalni direktor policije Stanislav Veniger.

IMG brdo005

 Posvet sta odprli Mirjam Kline, predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije, in mag. Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja policije.


Kot je uvodoma povedala namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar, moramo mladega človeka najprej razumeti, da bi mu lahko pomagali. "Razumeti moramo njegovo stisko, ko se najde na razpotju, in njegove frustracije, ki jih doživlja ob občutku nemoči in spoznanju, da nima nadzora nad svojim življenjem. Danes se mlad človek v potrošniškem svetu, polnem blišča, sooča z zavedanjem, da je gospodarska kriza obremenila njegovo prihodnost. Sooča se z dejstvom, da še dolgo ostaja odvisen od staršev. Ob tem se primerja še z vrstniki. Primerja se tudi z osebnostmi iz medijskega sveta, ki mu projicirajo nerealna pričakovanja. Za njim morda prihajajo tudi nezavedne izkušnje iz otroštva, vpliv staršev, vzgoje, vse njihove težave in frustracije, ki so pustile pečat tudi na razvoju njegove osebnosti. Vsi ti dejavniki sestavljajo kompleksno osebnost posameznika, zato ga je kot takega treba obravnavati tudi ko govorimo o nasilju. Prepričana sem, da bo letošnji posvet ponudil prav to - večplasten vpogled v problematiko nasilja."

"Strokovna srečanja, ki so zdaj že tradicionalna, so se začela pred trinajstimi leti v Gotenici, kjer se je tedaj zbralo zgolj 30 policistov in tožilcev. Skozi leta je to srečanje preraslo v pomemben in tradicionalen strokovni posvet, ki se ga redno udeležujejo tudi sodniki, odvetniki in zagovorniki otrok ter številni drugi, katerih osrednji strokovni interes je zaščititi otroka pred nasiljem," je v svojem nagovoru dejala Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic.

IMG brdo027

Zvočni posnetek govora Vlaste Nussdorfer (mp3) 


Kot je še poudarila Nussdorferjeva, se je v zadnjem času udeležila več otroških parlamentov in je bila presenečena nad modrostjo otrok. Ti so sami poudarjali, da niso pomembne ne le pravice, temveč tudi dolžnosti in da je zelo pomembno kdo in kako otroke vzgaja. Sama se kot varuhinja v zadnjem času najpogosteje srečuje s krizo staršev in bojem za skrbništvo otrok. Kot je opozorila, ta boj nedvomno predolgo traja, zato bo vesela, ko bo državi uspelo skrajšati te postopke. Ena zadnjih uspešnih zgodb, s katero se je srečala, je zgodba otroka, ki je po sedmih letih spet videl svojega očeta. "Ob tem je dejal, da ni vedel, da ga ima oče tako rad, da ima povsod njegove slike, saj je ves ta čas poslušal nekaj povesem drugega," je opozorila varuhinja. "Želim si, da bi otroci živeli v srečnejšem svetu, predvsem pa da bi se vsi zavedali, kako veliko odgovornost imamo pri oblikovanju srečnejšega sveta. Zato moramo vsem oblikam nasilja odločno reči ne!"

IMG brdo024

 Zvočni posnetek govora mag. Renate Zatler (mp3) 


Kot je poudarila državna sekretarka na notranjem ministrstvu mag. Renata Zatler, je bilo na področju preprečevanja nasilja v družini v preteklih dveh letih storjenega veliko, v okviru vseh pristojnih organov. Čeprav imajo različni organi različne naloge, pa je cilj vsem enak - kakovostno delo, ko gre za zaščito otroka in družine. Izkazalo se je, da so bila dodatna prizadevanja, vložena v usposabljanje in izobraževanje strokovnih delavcev z različnih področji, dobra naložba in popotnica za naprej. Pomembno je tudi osveščanje širše javnosti o problematiki nasilja v družini s poudarkom na preventivnih aktivnostih za ranljive družbene skupine.

Generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer pa je dejal, da je skozi naslov strokovnega posveta in vsebinsko raznolike prispevke nakazana želja po zaokroženem obravnavanju mladostnikov v pravnih postopkih, ki vselej sledijo neki kritični situaciji, ki je nastala v mladostnikovi ožji sredini ali okolju. "Gre za celovit pristop, ki je pravilen, in za katerega si je treba prizadevati, da bi obveljal in bi ga uporabili v vseh primerih. Obenem se moramo zavedati, da je takšen pristop zelo zahteven. Za takšen, recimo mu holistični, pristop do mladostnikov je treba še posebej veliko znanja."

IMG brdo019

Govor dr. Zvonka Fišerja 

Zvočni posnetek govora dr. Zvonka Fišerja (mp3) 


Fišer je še opozoril, da je treba pravilno ovrednotiti dejansko stanje, da sploh vemo, kaj se je zgodilo, jasni morajo biti cilji obravnave, treba je najti pravo ravnovesje med materialnim pravom in proceduro. "Govorim z usti pravnika, kar tudi sem. Na nekaterih področjih in v nekaterih primerih, razmeroma številni so, brez prava ne gre. Pravo se lahko komu zdi neroden regulator, toda tamkaj, kjer gre za odločanje o pravicah in dolžnostih, staršev, mladostnikov, družbe, institucij, posledicah kršitev … je neizogiben mehanizem. Vsi drugi so lahko samo še slabši. Zato ne razumem tistih, ki se zavzemajo za to, da ga je treba izločiti, češ, da je pravo moteče in neprimerno orodje za poseganje v družbena razmerja. Ne, to ne bo šlo, treba pa ga je prilagoditi in tiste, ki odločajo, oborožiti z znanji, ki jim bodo omogočala kvalitetno delovanje. Da, seveda, ob njihovem siceršnjem strokovnem znanju in človeških kvalitetah in lastnostih ter vrlinah, ki jih niso dane vsakomur," je še dodal Fišer.

"Pogosto slišimo, da je družinsko okolje relativno nedotakljivo, da gre za pravico do zasebnosti. To seveda drži, a le do točke, ko se pojavi nasilje. Takrat ni dileme, da moramo pristojne institucije poseči tudi v intimno družinsko sfero. Takšen poseg nikdar ni prijeten, še najmanj za otroka, čeprav mu poskušamo pomagati. Zato moramo biti pri tem izjemno subtilni in v svoje delo, poleg strokovnega znanja vključiti tudi empatijo. Že res, da nas strokovna literatura pogosto uči, da je treba pri obravnavi tako travmatičnih dogodkov izklopiti čustva, ohraniti osebno distanco in ostati racionalen. A žal realnost ni šolski učbenik. Morda bo strokovno oporečno, če rečem, da je treba biti pri obravnavi otrok tudi čustveno dovzeten za njihove stiske. V tem primeru mi oprostite ta morebitni strokovni lapsus, a vseeno menim, da obravnava nasilja nad otroki zahteva celega človeka," je dejal generalni direktor policije Stanislav Veniger.

IMG brdo016

 Govor Stanislava Venigerja  

Zvočni posnetek govora Stanislava Venigerja (mp3) 


Dodal je še, da obravnava nasilja nad otroki zahteva tudi multidisciplinaren pristop. "Nenazadnje nasilje ne obstaja samo po sebi, temveč je povezano z različnimi okolji, kulturnimi vzorci, načini vzgoje in socializacijo nasploh. Nasilje je izjemno kompleksen pojav, ki se razvija skozi različne življenjske cikluse. Nanj pa dokazano vpliva tudi kriza – bodisi osebna, ekonomska ali družbena - saj spodbuja akutna stanja pri posameznikih, žrtvah ali storilcih dejanj. Prav zaradi kompleksnosti tega problema se je treba hitro in ustrezno odzvati nanj, to pa lahko storimo zgolj z multidisciplinarnim pristopom."

IMG brdo034