Sorodne objave

 

Na odseku med Trojanami in Blagovico bomo v ponedeljek, 30. januarja 2017, začeli izvajati sekcijsko kontrolo hitrosti. Gre za ukrep, s katerim želimo izboljšati prometno varnost na tem kritičnem delu štajerske avtoceste, sta danes poudarila predstavnika Policije in v Družbe za avtoceste RS. S prometno varnostjo v lanskem letu namreč ne moremo biti zadovoljni.

Kljub temu, da se je število hudo in lahko telesno poškodovanih v letu 2016 zmanjšalo, se je za 8 odstotkov povečalo število umrlih v prometnih nesrečah. Lani je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo 130 oseb oziroma 10 oseb več kot leto pred tem. Več mrtvih je bilo lani tudi na avtocestah, tudi tam za 10 mrtvih več kot leto prej. Prav zato uvajamo nekatere nove ukrepe, s katerimi želimo okrepiti nadzor prometa, predvsem na avtocestah.

IMG 1104

 Z današnjo predstavitvijo želimo udeležence cestnega prometa pravočasno obvestiti o začetku izvajanja določenih represivnih ukrepov, ki so namenjeni izboljšanju prometne varnosti, spoštovanju prometnih pravil in na splošno dvigu prometne kulture, sta povedala Robert Vehovec iz Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi in Jan Sajovic, predstavnik DARS-a. 

IMG 0963

Zvočni posnetek izjave Roberta VehovcaZvočni posnetek izjave Roberta Vehovca (mp3)  

IMG 0966Zvočni posnetek izjave Jana Sajovica (mp3)  


Sekcijsko merjenje hitrosti na območju trojanskih predorov

"Potem ko smo poleti 2015 začeli vzpostavljati pilotski projekt sekcijskega merjenja hitrosti, sedaj prehajamo v zaključno fazo," je dejal Robert Vehovec: "Za sistem smo pridobili vsa potrebna potrdila, kar pomeni, da lahko policisti začnemo z merjenjem hitrosti, na podlagi katerih bomo v primeru ugotovljenih prekoračitev začeli z vodenjem prekrškovnih postopkov. Napovedujemo, da bomo z meritvami hitrosti začeli v ponedeljek, 30. januarja, zato voznike pozivamo, naj prilagodijo hitrost in upoštevajo omejitve hitrosti tako na območju trojanskih predorov kot na vseh ostalih cestah."

Pilotski projekt sekcijskega merjenja hitrosti Policija izvaja skupaj z Družbo za avtoceste RS in zunanjim partnerjem. Kot sporočajo na DARS-u, bodo policisti s t. i. trojanskim radarjem merili povprečno hitrost le v smeri proti Ljubljani. Gre za nekaj več kot petkilometrski odsek med izvozom Trojane in izhodom iz predora Podmilj, kjer je hitrost omejena na sto kilometrov na uro. Gre za odsek, kjer so po dosedanjih analizah najvišjo dovoljeno hitrost sto kilometrov na uro prekoračile skoraj tri petine voznikov. Merjenje hitrosti bo potekalo s pomočjo štirih kamer. Kamera na začetni točki bo fotografirala vozilo, zajela oz. prepoznala registrsko tablico in zabeležila čas. Ko se bo vozilo pripeljalo mimo končne točke, ga bo kamera tam znova zaznala in zabeležila čas. Kameri bosta nato poslali registrsko številko, ne pa tudi fotografije vozila, v nadzorni center policije. Šele če bo izračun pokazal, da je vozilo celotno razdaljo prevozilo hitreje od predpisanih 100 km/h, bo sistem poslal fotografijo vozila v nadzorni center. V izmero bosta vključena toleranca in varnostni odbitek. Na podlagi nedvoumno zaznane kršitve bo nato policija obvestila kršitelja o prekršku. Ob tem poudarjamo, da ne gre za snemanje, ampak za fotografiranje. Samo pri kršiteljih bo torej kamera v nadzorni center posredovala tudi fotografijo vozila. Če kršitve ne bo, pa bodo kamere fotografije vozil nemudoma uničile. S podatki torej ne bo mogoče manipulirati oziroma jih brisati ali spreminjati. Več: Policija in DARS za večjo varnost tudi z meritvami hitrosti

Fotografije prekoračitve hitrosti in obvestila, ki ga bodo policisti poslali kršitelju:

Kot je še povedal Jan Sajovic, so se na DARS-u več kot eno leto in pol trudili, da so pridobili vso potrebno dokumentacijo za delovanje opisanega sistema sekcijskega merjenja hitrosti: "Ta sistem smo začeli vpeljevati pred dobrim letom, ko se je ponudila možnost, da lahko uporabimo promocijski sistem tujega partnerja za določeno obdobje. S tem poskusom smo pridobili uzkušnje, ki nam bodo pomagale izpeljati nadaljnje načrte. DARS namreč za leto 2017 načrtuje, da z razpisom nabavi tak sistem, ki bo potem trajno deloval na naših cestah."

"Je pa to samo eden od ukrepov, ki jih DARS izvaja za izboljšanje prometne varnosti," je še poudaril Sajovic: "Povečali smo aktivnosti za izboljšanje opreme cest, na primer, že lani smo začeli menjavati varnostne ograje na viaduktih. Nove ograje, ki smo jih postavili na prvih treh viaduktih, so zdaj takšne, da jih ne bi smeli prebiti niti najtežji tovornjaki. Poleg tega menjavamo številne zaključnice, ki so  v skladu z novimi predpisi, prvi odsek je bil zgrajen tudi z bistveno širšimi odstavnimi pasovi, namesto 2,5 metra je širok 3,5 metra in zagotavlja varno ustavitev tudi tovornih vozil. Ob vsem tem pa vodimo še  številne medijske in promocijske akcije, s katerimi želimo zaustaviti slabšanje prometne varnosti." 

IMG 0944

Helikopterski nadzor prometa

Poleg sekcijske kontrole hitrosti je med ukrepi za boljšo varnost cestnega prometa, predvsem na avtocestah, tudi obuditev observacije prometa iz helikopterja. 

Kot je pojasnil Robert Vehovec, smo policisti za zagotavljanje varnosti, pretočnosti prometa in odkrivanje kršitev cestnoprometnih predpisov vseh udeležencev v prometu v preteklosti že uporabljali helikopter, a smo morali ta ukrep opustiti: "V zadnjih dveh letih smo v policiji zaradi finančnih omejitev nadzor prometa iz zraka s pomočjo helikopterja izvajali le izjemoma oziroma v zelo majhnem obsegu. Nadzore iz zraka nameravamo sedaj okrepiti. Prve observacije bomo izvedli že februarja, marca pa bomo aktivnosti nato še intenzivirali." 

Nadzor poteka tako, da je med temi nalogami poleg pilotov v plovilu prisoten prometni policist - opazovalec, ki policijskim patruljam na tleh posreduje podatke o kršitvah, stanju prometa in podobnem. "Nadzor prometa iz zraka je med pomembnimi segmenti nadzora, preko katerega lahko ugotavljamo hujše kršitve v cestnem prometu, še posebej na avtocestah in drugih cestah, kjer je klasični nadzor prometa otežen. Vozniki lahko v prihodnje pričakujejo, da bodo ponovno pogosteje nadzorovani iz zraka, policisti observerji pa bodo imeli v času observacij zagotovljeno povečano število patrulj na cestah, ki bodo lahko ustavljale morebitne kršitelje," je še poudaril Vehovec in dodal, da je nadzor prometa iz zraka sicer primeren tudi za ugotavljanje morebitnih vzrokov za zastoje, zaradi česar lahko bolje organiziramo delo policijskih patrulj na cestah in tako hitreje odpravljamo tako zastoje kot njihove posledice.

Nova policijska vozila za delo na avtocesti

IMG 0921Ob tej priložnosti smo javnosti predstavili tudi nova policijska vozila, ki so prilagojena za delo na avtocesti. Ministrstvo za notranje zadeve je v sodelovanju s Policijo namreč zaključilo javno naročilo za operativni najem vozil za potrebe policije, na podlagi katerega bo izbrani ponudnik policiji dobavil skupno 42 policijskih avtomobilov Škoda Octavia RS.

Za delo na avtocestah prometni policisti potrebujejo nekoliko zmogljivejša vozila, ki so hkrati dobro vidna. Nova vozila so, tako kot že ob zadnjih dobavah, v modro-belo-rumenih barvnih kombinacijah. Opremljena so z zmogljivimi modrimi luči na strehi, obenem pa so modre luči vgrajene tudi v masko motorja in v zadnja dvižna vrata. Na strehi vozila so prvič vgrajene luči, ki imajo že integrirano tablo za izpisovanje sporočil, kar je za delo na avtocesti še posebej pomembno. 

V uporabo Specializirani enoti za nadzor prometa (SENP) in vsem postajam prometne policije (PPP) po državi danes predajamo predajamo deset označenih policijskih specialnih vozil, ki po svojih karakteristikah in dodatni opremi ustrezajo vsem zahtevam za varno in učinkovito delo na avtocestah. Vsaka postaja prometne policije in SENP bo v uporabo prejela po eno vozilo, le PPP Ljubljana, kjer je obseg dela največji, prejme dve novi policijski vozili Škoda Octavia RS. Po besedah Roberta Vehovca računamo, da bo dobavitelj v dobrem mesecu dni dobavil še preostalo kvoto vozil, od katere bodo postaje prometne policije prejele še 30 takšnih avtomobilov.

Prometna varnost na slovenskih avtocestah in hitrih cestah - statistični podatki za leto 2016

V letu 2016 se je na cestah zgodilo 17.901 (17.993 v letu 2015) prometnih nesreč ali za 1 % manj kot v letu 2015, v katerih je umrlo 130 (120) udeležencev ali za 8 % več. 847 (937) oseb se je hudo telesno poškodovalo ali za 10 % manj in 7.590 (7.835) lahko telesno poškodovalo ali za 3 % manj.

Podatki za avtoceste in hitre ceste

  • Na avtocestah se je zgodilo 1.783 (1.748) prometnih nesreč ali za 2 % več kot v letu 2015, v katerih je umrlo 23 (13) udeležencev ali za 77 % več. 46 (55) udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih ali za 16 % manj in 545 (553) lahko telesno poškodovalo ali za 1 % manj. Delež nesreč na avtocestah v letu 2016 (2015) predstavlja 9,9 % (9,7 %) vseh prometnih nesreč.

    Na avtocestah so najpogosteje ugotovljene kršitve povezane s prekoračitvijo hitrosti. Teh je bilo lani11.468 (13.416 v letu 2015), kar predstavlja 13,7 % (16 %) vseh kršitev. Sledijo kršitve, povezane z uporabo varnostnega pasu, ki jih je bilo 3.239 (2.832), ter nepravilnostjo na tovoru ali vozilu; teh je bilo 2.166 (2.283).

  • Na hitrih cestah se je zgodilo 244 (195) prometnih nesreč ali za 25 % več kot v letu 2015, v katerih so umrli 3 (2) udeleženci ali za 50 % več. 7 (5) udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih ali za 40 % več in 64 (83) lahko telesno poškodovanih ali za 23 % manj.

    Tudi na hitrih cestah so najpogosteje ugotovljene kršitve povezane s prekoračitvijo hitrosti. Takšnih kršitev je bilo lani 587 (1.429 v letu 2015), kar predstavlja 0,8 % (1,7 %) vseh kršitev in kršitve povezane z uporabo varnostnega pasu 207 (225) ter nepravilnostjo na tovoru ali vozilu 197 (160).

Od 26 umrlih udeležencev na avtocestah in hitrih cestah v letu 2016 je bilo:

  • 5 pešcev (v vseh primerih je bila hoja po vozišču glavni vzrok za prometno nesrečo),
  • 6 potnikov v osebnih avtomobilih (pri kar 4 je bilo usodno trčenje zadaj v stoječe ali premikajoče se vozilo),
  • 11 voznikov osebnih avtomobilov (vzroki za prometne nesreče: v 5 primerih nepravilna stran oz. smer vožnje (od teh sta 2 vozila v napačno smer), v 5 primerih neprilagojena hitrost, v 1 primeru pa je voznik naredil nepravilni premik z vozilom. Od 11 voznikov trije tudi niso uporabljali varnostnega pasu.),
  • 1 voznik motornega kolesa (vzrok je bila neprilagojena hitrost in trčenje v delovno zaporo),
  • 3 vozniki tovornih vozil (v 2 primerih zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje; v dveh primerih je tovorno vozilo trčilo v vozilo na odstavnem pasu, v vseh treh primerih je do trčenja prišlo podnevi, med 11. in 14. uro; vsi so sicer uporabljali varnostni pas).