Sporočila za javnost

INFO o izvedbi občnega zbora Združenja policijskih šefov Slovenije

16. aprila 2004 je v Tacnu potekal občni zbor Združenja policijskih šefov Slovenije. Udeleženci so ocenili delo združenja v prvem letu svojega obstoja, sprejeli spremembe in dopolnitve statuta, sprejeli nekatere druge akte združenja in opravili nadomestne volitve predsednika in člana upravnega odbora, izvolili pa so tudi disciplinskega tožilca.

Novi predsednik združenja je postal Matjaž Šinkovec, ravnatelj Višje policijske šole, saj je prvi predsednik dr. Andrej Anžič v začetku leta iz osebnih razlogov odstopil s te funkcije.

Namesto Šinkovca je bil za člana upravnega odbora izvoljen Konrad Krašek, načelnik Urada direktorja PU Ljubljana.

Disciplinski tožilec je postal Milan Horvat, pomočnik generalnega direktorja policije.

Povzetek odgovorov novega predsednika ZPŠS novinarki revije VARNOST

Združenje policijskih šefov Slovenije je bilo ustanovljeno 8. aprila 2003. Možnost včlanitve je bilo v začetku omejeno le na vodje in njihove pomočnike v različnih organizacijskih enotah policije na lokalni, regionalni in državni ravni. Kmalu pa smo ugotovili, da takšna statuarna določila omejujejo oziroma onemogočajo včlanitev policistom in policistkam, ki so v svoji karieri že bili vodje in pomočniki oziroma namestniki. Na Upravnem odboru smo zato pripravili spremembe statuta, ki sedaj bistveno razširjajo možnost včlanitve, saj zajemajo tudi vse tiste, ki so vodje, namestniki ali pomočniki bili pred zadnjo razporeditvijo. V veliki večini so to zelo izkušeni delavci policije, ki smo jim v samem začetku pred nosom zaloputnili vrata in kar nekaj jih je bilo upravičeno prizadetih, njihova kritika pa je bila povsem na mestu. Upam, da smo to napako sedaj popravili. Sicer pa združenja v tujini članstvo pogojujejo na različne načine, nekje podobno kot pri nas, ko je pomembno aktualno ali preteklo vodstveno oziroma vodilno mesto, nekatere s samim nazivom-činom, nekje pa kombinirano. Skupna veliki večini pa je tradicija in velik vpliv na razvoj stroke in sprejemanje predpisov s področja umestitve policije v družbo, njeno organizacijo in delovanje.

Naše združenje si je kot najpomembnejšo nalogo zadalo prizadevanje za strokovno raven dela in kakovostnih policijskih storitev v skladu z demokratičnimi standardi. Seveda je to povezano z ustvarjanjem ustreznih okoliščin in spodbujanjem članov za strokovna izpopolnjevanja, izmenjavo izkušenj in medsebojnim sodelovanjem z različnimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami, organizacijami in nenazadnje državnimi organi, katerim je skupno, da se ukvarjajo s pravom in upravo ter upravljanjem in vodenjem. Ni pričakovati, da bi lahko v enem letu delovanja uresničili tako pomembno nalogo, lotili pa smo se je že.

Organizirali smo okrogle mize oziroma posvete glede sprejemanja Uredbe o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih, s poudarkom na poglavju notranje organizacije in vodenja policije, naslednja tema je bila prilagajanje organizacije policije novim zahtevam, kot tretja pa Vodenje in odločanje o prekrških v policiji. Nekaj popravkov smo dosegli, posledica je tudi nekoliko bolj ustrezno vrednotenje same policije.

Naša opozorila in pozivi so namenjeni pristojnim predvsem zaradi dokaj pogostega nalaganja novih nalog policiji ob nespremenjeni sistemizaciji delovnih mest in omejenih proračunskih sredstvih za redno dejavnost policije. Skoraj ni zakona, ki ne bi poleg inšpekcijskih služb in raznovrstnih nadzornikov za ugotavljanje prekrškov pooblaščal tudi policije. Zadnje spremembe, ki bodo po naši oceni kar odločno posegle v organizacijo in vsebino dela, so spremembe Zakona o kazenskem postopku in Zakona o prekrških. Vemo, da je potrebno policiste ustrezno usposobiti, zagotoviti je potrebno logistično podporo, določiti nova delovna mesta za odločanje o prekrških in poskrbeti tudi za zadostno število administrativnega kadra, vendar kaže, da bo poskrbljeno za vse ostalo, razen za finance in administrativni kader. Posledice so seveda jasne – zmanjšana operativna sposobnost policije. Ne želimo biti združenje policijskih nergačev, ki bo preko združenja poskušalo prevaliti odgovornost za varnost na pleča drugih ali odklanjalo naloge, daleč od tega. Želimo doseči to, da bodo pristojni pri sprejemanju odločitev preučili vse okoliščine in zagotovili potrebne pogoje tako prostorske, materialne, finančne, kot tudi kadrovske, da bomo naloge lahko opravljali strokovno in kvalitetno. Policija tudi ne more biti večni ujetnik statističnih podatkov, temveč mora naše vodilo biti predvsem kakovost naših storitev.

Trudimo se, da bi v naše vrste pritegnili čimveč članov z lokalne in regionalne ravni, da bomo lahko ustvarili pogoje za čim bolj ustrezen prenos informacij in znanja. Ni potrebno poudarjati, da smo v združenju vsi člani enakopravni, in da je razprava o strokovnih problemih zelo zaželena. V združenju lahko neposredno izmenjata mnenja in poglede člana, ki se v upravni policijski hierarhiji v takšni vlogi ne bi nikoli znašla. Prepričani smo, da so lahko pogledi člana, ki prihaja iz GPU, popolnoma drugačni, kot pogledi in problemi člana z lokalne ravni, prav tako je lahko za nekoga ťbirokratska odločitevŤ popolnoma neproblematična, drugi pa se lahko znajde v hudi zagati. Žal je Slovenija tako raznolika, organizacija pa takšna, da med posameznimi enotami in problematiko, ki jo obravnavajo, ni moč vleči vzporednic. Želimo, da komandirji in tudi drugi, ki se vsak dan neposredno ukvarjajo z vsemi vrstami nalog, predstavijo svoje probleme in pravočasno opozorijo na težave s katerimi se in se bodo srečevali pri vsakdanjem delu, seveda tudi dobre prakse in izkušnje na določenih področjih. Te možnosti so bile do ustanovitve našega združenja precej omejene. Prepričani smo, da je med našimi sedanjimi in potencialnimi člani veliko ljudi, ki imajo veliko dobrih idej, trezno razmišljajo in so pripravljeni za spremembo na bolje vložiti tudi nekaj truda.

Pomembnejše aktivnosti v prihodnje bodo okrepitev članstva, organiziranje članskih razprav, dajanje pobud in izražanje jasnih strokovnih stališč, okrepitev sodelovanja s sorodnimi združenji doma in v tujini, organizirali bomo usposabljanja članov v povezavi z njihovim delom, izdelali simbole pripadnosti združenju, uredili aktivno spletno stran, predstavili aktivnosti delodajalcu in seveda športne in družabne aktivnosti. Potrudili se bomo neposredno predstaviti potencialnim članom in seveda tudi preverili, kako bi združenje kar najbolje organizirali. Ali bo to teritorialno, interesno ali kombinirano načelo se še nismo odločili. Smo pa enotnega mnenja, da je potrebno delovanje razpršiti po celotni Sloveniji in se pri tem kar najbolj izogniti organizacijski shemi policije. Nadaljevali bomo z organiziranjem posvetov, odzivali se bomo na aktualne dogodke in spremembe zakonodaje in svoja stališča argumentirano predstavili zunanji in interni javnosti. Delovanje združenja tudi ni podrejeno le strogo formalnim strokovnim vprašanjem, temveč bomo poskrbeli tudi za razvoj družabnih aktivnosti.

Sklep o spremembah in dopolnitvah statuta ZPŠS

Občni zbor Združenja policijskih šefov Slovenije je na občnem zboru dne 16.04.2003 pod 9.točko dnevnega reda sprejel sklep o spremembah in dopolnitvah statuta ZPŠS z dne 08.04.2003 v naslednjem besedilu:

Prva, tretja in četrta alinea prvega odstavka 8.člena se spremenijo tako, da se glasijo:

• "komandir policijske postaje in oddelka in njihov pomočnik,
• generalni direktor policije, njegov namestnik in pomočnik
• vodja notranje organizacijske enote policije in njegov pomočnik na državnem in regionalnem nivoju organiziranosti (uprava, urad, služba, sektor, akademija, center, oddelek, šola, referat, specializirana enota, skupina, sekcija, odsek)."

Doda se peta alinea, ki se glasi:

• "drugi, ki so pred zadnjo razporeditvijo opravljali naloge na teh delovnih mestih."

Četrti odstavek 8.člena se spremeni tako, da se glasi:

"Društvo ima aktivne in častne člane:

• aktivni člani so navedeni v prvem odstavku tega člena,
• častni člani postanejo osebe iz prvega odstavka tega člena, ki jim je v času aktivnega članstva prenehalo delo v policiji in so izrazile interes, da ostanejo člani društva; častni člani ne morejo biti izvoljeni kot člani organov društva."

V 11.členu se pika na koncu besedila četrte alinee nadomesti z vejico in doda peta alinea, ki se glasi:

• "disciplinski tožilec."

Doda se nov naslov in 27.člen, ki se glasi:

"DISCIPLINSKI TOŽILEC

27. člen

Disciplinski postopek se uvede na obrazložen predlog disciplinskega tožilca.

Disciplinskega tožilca voli občni zbor za dobo 5 let. Postopki in naloge disciplinskega tožilca so podrobneje urejene v disciplinskem pravilniku.

Disciplinski tožilec je pri svojem delu samostojen in je vezan le na obstoječe veljavne predpise. "

Členi od 27 do 33 postanejo členi od 28 do 34.