Tematska razstava na 51 panojih in v 10 vitrinah predstavlja prehojeno pot glasbenikov edinega protokolarnega orkestra v Republiki Sloveniji. Sestavljena je iz 14 poglavij o posameznih obdobjih delovanja orkestra in poudarja velik umetniški razvoj v izvajanju glasbenih del znanih in manj znanih mojstrov, ki so pisali glasbo za pihalne orkestre.
 |
 |
Postavljena je bila ob 60-letnici delovanja Policijskega orkestra, in sicer v preddverju Gallusove dvorane Cankarjevega doma na dan koncerta, 2. aprila 2009, njen namen pa je bil delavcem policije in tudi širši javnosti prikazati razvojno pot godbe ljudske milice od leta 1948 do danes. Razstavo so si od 3. aprila do 5. maja v avli MNZ lahko ogledali delavci MNZ, nato pa je gostovala tudi na območju vseh enajstih policijskih uprav. Tam so bile organizirane ob različnih prireditvah - za dan policije, ob občinskih praznikih ali drugih priložnostih. Navzoči novinarji so bili navdušeni nad zbranim bogatim in sistematično urejenim gradivom, gostovanjem so pripisali velik pomen z željo, da bi bilo takih prikazov dela iz policijskih vrst čim več. Tudi zapisi zunanjih obiskovalcev v knjigi vtisov so pohvalni in polni navdušenja. Od 3. do 25. novembra je bila razstava na ogled tudi v Policijski akademiji.
Prvo obdobje sega od ustanovitve Godbe ljudske milice, leta 1948, do leta 1972. Poleti 1948 se je druščina ljubiteljev glasbe zbrala za kamnito mizo Vodnikove domačije v Šiški. Gnalo jih je amatersko navdušenje za skupno igranje. Najprej so nastopali v Domu Maksa Perca, potem pa tudi pred Figovcem, Narodnim domom in v Tivoliju, kjer so igrali predvsem koračnice, ki so jih imeli ljudje radi. Treba pa jih je bilo usposobiti za zahtevnejša dela. Zato je takratno ministrstvo ustanovilo triletno šolo, kjer so izpopolnjevali svoje amatersko znanje.
Drugo obdobje zajema čas od leta 1972, ko se je Godba ljudske milice preimenovala v Godbo milice, do leta 1991. Kakovost glasbenikov se je izboljšala, svoj repertoar so širili z zahtevnejšimi deli, začeli pa so nastopati tudi zunaj naših meja.
Tretje obdobje zajema vojno za osamosvojitev Slovenije, ko so tako kot drugi delavci ONZ prispevali svoj delež v osamosvojitvenih procesih. Bili so miličniki godbeniki, ki so poleg inštrumenta marsikdaj nosili tudi orožje.
Četrto obdobje pomeni velik razvoj godbe od 1992. leta naprej. Osamosvojitev in ustanovitev lastne države sta posegla tudi v organiziranost in delovanje državnih organov. V skladu s spremembami družbenopolitičnega sistema so se spremenila tudi imena, tako se je med drugim leta 1991 RSNZ preimenoval v MNZ, milica leta 1992 v policijo, Godba milice pa je postala Policijska godba. Ker je številčno in po vrsti inštrumentov presegla standardno sestavo pihalnih godb, se je v javnosti neformalno predstavljala že kot Policijski orkester, kot se uradno imenuje tudi danes.
Po mednarodnem priznanju samostojne Slovenije so sledili številni uradni obiski tujih državnikov. Osamosvojitev je pomenila prelomnico in priznanje vlade, ki jo je imela godba že veliko prej, leta 1994 pa je z njenim sklepom tudi uradno postala protokolarni orkester Republike Slovenije.
V naslednjem obdobju je k njenemu vrhunskemu razvoju veliko prispeval dirigent, mag. Milivoj Šurbek, ki je gradil predvsem umetniško ustvarjanje, z njim je orkester dosegel pravi umetniški zvok, kar je še danes njegova značilnost. S številnimi gostovanji v tujini si je orkester pridobil prestižna priznanja v evropskem vrhu pihalnih orkestrov.
Policijski orkester nastopa predvsem:
- na državnih slovesnostih in drugih državnih protokolarnih dogodkih;
- na prireditvah in slovesnostih ministrstev in policije;
- na spominskih in pogrebnih slovesnostih,
- na samostojnih, dobrodelnih in promocijskih koncertih.
Razstava prikazuje tudi gostovanja priznanih solistov, tako inštrumentalne kot vokalne, resne in zabavne glasbe, ki jih profesionalno spremlja Policijski orkester. Tudi na športnih prireditvah orkester že od nekdaj sodeluje, saj so fanfaristi že leta 1966 nastopali na odprtju svetovnega prvenstva v hokeju. Prav tako so njihova publika najmlajši. Zanje je bila prvič izvedena tudi otroška opera Bojana Adamiča Sneguljčica in uglasbena pravljica skladatelja Keesa Vlaka Cesarjeva nova oblačila, v kateri je orkester sodeloval z opernim in baletnim ansamblom ljubljanske opere in baleta.
V sodelovanju z Zvezo slovenskih godb so bili v prostorih Policijskega orkestra organizirani tudi številni seminarji za dirigente amaterskih godb iz vse Slovenije, ki so jih s Policijskim orkestrom pripravili in izvedli gostujoči dirigenti iz drugih držav. V zadnjih letih orkester veliko snema, od leta 2005 tudi za prestižno nizozemsko založbo De Haske, ki je ena izmed vodilnih založb z notnim gradivom za pihalne orkestre. Izdal je številne zgoščenke, ki žal niso vse naprodaj. Orkester izvaja najzahtevnejša dela domačih in tujih skladateljev in na vsakoletnih koncertih dosega veliko navdušenje poslušalcev.
