Projekt CEDAR (angl. Common European Data Spaces and Robust Artificial Intelligence for Transparent Public Governance) je projekt s področja preprečevanja korupcije, pridobljen v okviru razpisa CL4-2023-DATA-01-02 (angl. Integration of datalife cycle, architectures, and standards for complex data cycles and/or human factors, language). Prizadeval si bo povečati transparentnost, ki je ključna za zmanjševanje korupcijskih tveganj v različnih segmentih družbe.

Evropa se sooča z izzivi brez primere, kot so zdravstvena, migracijska, gospodarska, podnebna, energetska in tudi politična kriza. Vse to je povzročilo močno povečanje nujne javne porabe in omilitev temeljitih nadzorov ter posledično povečanje korupcijskih in goljufivih dejavnosti, ki imajo velike negativne posledice za evropsko gospodarstvo, družbo, okolje in demokracijo. Kljub potencialu nastajajočih tehnologij, da postanejo močno orodje v boju proti korupciji in goljufijam, javni sektor počasi sprejema digitalizacijo, zaradi česar se podatki ne delijo, prav tako se ne analizirajo usklajeno ali pravilno, zaradi česar je odločanje na podlagi vseh podatkov pogosto praktično nemogoče. Vlade počasi sprejemajo nove pristope in ukrepe, ki temeljijo na preglednem in odgovornem javnem upravljanju, več temeljnih vprašanj, povezanih s podatki, pa ostaja nerešenih.

Z ekipo devetih raziskovalnih ustanov in univerz, 12 tehnoloških podjetij, sedmih končnih javnih uporabnikov in treh nevladnih organizacij bo projekt CEDAR namenjen:

• identificiranju, zbiranju, združevanju, usklajevanju in varovanju kompleksnih virov podatkov za ustvarjanje in delitev visokokakovostnih nizov podatkov velike vrednosti, ki so pomembni za bolj pregledno in odgovorno javno upravljanje v Evropi;

• razvoju interoperabilnih in varnih povezovalnikov in API-je za uporabo in obogatitev skupnih evropskih podatkovnih prostorov;

• razvoju inovativnih in razširljivih tehnologij za učinkovito upravljanje velikih podatkov in operacije strojnega učenja (angl. machine learning – ML);

• zagotovitvi robustne analitike velikih podatkov in ML za olajšanje javnega odločanja, osredotočenega na uporabnika;

• validaciji novih naborov podatkov in tehnologij (TRL5) v okviru boja proti korupciji, kar predstavlja uskladitev s strateškimi prioritetami EU (digitalizacija, gospodarstvo, demokracija);

• aktivnemu promoviranju rezultatov po vsej Evropi, da se zagotovi njihovo sprejetje ter ustvari pozitivne, neposredne, oprijemljive in takojšnje učinke.

Projekt je za EU zelo pomemben, zato je umeščen v okvir projektov za razvoj in inovacije (angl. Research and Inovation), ki jih Evropska komisija financira v stoodstotnem obsegu. V okviru mednarodnega konzorcija bodo organizirani trije pilotni projekti, ki bodo vsak s svojega stališča obravnavali pomembne vidike uvajanja umetne inteligence v preprečevanje korupcijskih tveganj z izpostavljanjem določenih analiz in indikatorjev, ki so za organe na vseh ravneh pomembni za nadaljnje ukrepe za preprečevanje tovrstnih tveganj.

Slovenski pilotni projekt bo usmerjen na področje preprečevanja korupcije v zdravstvenem sistemu, v njem pa bodo sodelovale naslednje organizacije: Inštitut za korporativne varnostne študije (ICS Ljubljana) v vlogi koordinatorja, Ministrstvo za zdravje, Bolnišnica Celje, SNEP – razvoj rešitev na področju strojnega učenja in AI, Policija. Odkrivanje korupcijskih kaznivih dejanj je ena pomembnejših nalog slovenskega ministrstva za notranje zadeve. Glavni ideji, ki ju želimo razviti v slovenskem delu projekta, sta, da na podlagi javno dostopnih baz podatkov in s pomočjo tehnoloških partnerjev razvijemo določene modele uporabe umetne inteligence pri obdelovanju velikih količin podatkov s posebnim poudarkom na identifikaciji indikatorjev korupcijskih tveganj v zdravstvenem sistemu. Usmerili se bomo na podatke o pogodbah malih vrednosti, ki v tem trenutku pomenijo pomembno sivo cono in kjer so prisotna visoka tveganja za porabo javnih financ v zdravstvenem sistemu. Ob tem bomo uporabili javno dostopni del baze podatkov ERAR, ki jo zagotavlja Komisija za preprečevanje korupcije.

Za pilotno ustanovo je bila izbrana Bolnišnica Celje. Poleg slovenskega pilotnega projekta bosta delovala še dva, in sicer eden v Italiji, ki bo usmerjen na porabo sredstev za okrevanje in raziskavo mafijskih tveganj pri zlorabah, in eden v Ukrajini, ki bo usmerjen v zlorabe pri porabi denarja za pomoč Ukrajini.

Mednarodni konzorcij bo koordiniral grški koordinator CERTH, vanj pa je vključenih še 30 partnerjev iz dvanajstih evropskih držav. Projektni partnerji so: Commissariat a l'Energie Atomique et aux Energies Alternatives (Francija), Centai institute SPA (Italija), Fundacion centro de tecnologias de interaccion visual y comunicaciones Vicomtech – VICOM (Španija), Trebe language technologies S.L. (Španija), Brandenburgisches Institut fur Gesellschaft und Sicherheit GGMBH – BIGS (Nemčija), Christian-Albrechts-Universitaet zu Kiel (Nemčija), INSIEL – Informatica per il sistema degli enti locali s. p. a. (Italija), SNEP, d. o. o. (Slovenija), You-control LLC (Ukrajina), Artellence Ukraine LLC – ART (Ukrajina), Inštitut za korporativne varnostne študije Ljubljana (Slovenija), Engineering – Ingegneria informatica s. p. a. (Italija), Universidad politecnica de Madrid (Španija), Ubitech limited (Ciper),  Netcompany-Intrasoft SA (Luksemburg), Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia (Italija), ANCE Friuli Venezia Giulia (Italija), Ministrstvo za notranje zadeve (Slovenija), Ministrstvo za zdravje (Slovenija), Ministrstvo za digitalno preobrazbo (Slovenija), Splošna bolnišnica Celje (Slovenija), State agency for restoration and development of infrastructure of Ukraine (Ukrajina), Transparency international Deutschland EV (Nemčija), Katholieke universiteit Leuven (Belgija), Arthur's legal BV (Nizozemska), Diadikasia Business Consulting Symvouloi Epicheiriseon AE (Grčija), The Lisbon council for economic competitiveness ASBL (Belgija), SK security LLC – SKS (Ukrajina), Fund for research of war, conflicts, support of society and security development safe Ukraine 2030 (Ukrajina).

Skupaj je za projekt namenjenih: 8.999.550 evrov, od tega je Ministrstvo za notranje zadeve prejemnik sredstev v višini 150.000 evrov. Spletna stran projekta: https://cedar-heu-project.eu/