Razstava o aktivnostih policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijoponazarja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Zajema čas od 1. decembra 1989 do 26. oktobra 1991, od preprečitve t. i. mitinga resnice Srbov in Črnogorcev v Ljubljani do zadnjih dogodkov v koprskem pristanišču, od koder je zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zapustil Slovenijo. Prikazuje torej vrsto različnih dogodkov v tistem obdobju.

IMG_6552 IMG_6704

 

Obrambne priprave milice so potekale že pred 26. junijem 1991, pred začetkom vojne za samostojno Slovenijo. Organizirano zborovanje Srbov in Črnogorcev 1. decembra 1989 v Ljubljani naj bi Slovencem razkrilo resnico o Kosovu, dejansko pa so organizatorji mitinga želeli Slovenijo zaplesti v krvavi obračun med Srbi in Albanci na naših tleh in s tem doseči uvedbo izrednih razmer. Mestni sekretariat za notranje zadeve je miting prepovedal, ker je ocenil, da bi razpihoval nacionalno sovraštvo in nestrpnost ter rušil bratstvo in enotnost takratnih jugoslovanskih narodov, tako da mitinga resnice ni bilo.

V uvodnem delu so prikazana dogajanja 5. oktobra 1990, ko so specialne enote JLA iz Šentvida pri Ljubljani zasedle štab Teritorialne obrambe (TO); plebiscit 23. decembra 1990;  26. decembra 1990, ko je slovenski parlament uradno razglasil izid plebiscita; zaplet v Pekrah pri Mariboru 23. maja 1991 in 24. maja 1991, ko je vojaški oklepnik do smrti povozil Josefa Simčika, ugrabitev poveljnika TO za vzhodno Štajersko, Vladimirja Miloševiča, ipd.

Razglasitev samostojne in neodvisne Slovenije, 26. junija 1991 na Trgu revolucije v Ljubljani, pa je bila v bistvu že začetek vojnih razmer. Kolone oklepnikov, tovornjakov in težkih vojaških vozil so prodirale z vseh strani. Agresor je uporabljal tudi kasetne bombe, ki so po mednarodnih zakonih prepovedane za napad na civilno prebivalstvo. Cilji letalskih napadov so postale telekomunikacije, padle so tudi prve žrtve.

Agresija na Slovenijo se je internacionalizirala, ko se je na dvodnevnem zasedanju v Luksemburgu zbral vrh evropske skupnosti. Neprepričljiv je bil sporazum o premirju, ki so ga v Zagrebu 29. junija sklenili predstavniki evropske skupnosti, jugoslovanskih oblasti ter Slovenije in Hrvaške.

Grožnje armadnega vrhovnega štaba so se stopnjevale, letala so množično preletavala zračni prostor Slovenije, iz helikopterjev z oznako Rdečega križa so streljali tudi na civilno prebivalstvo. Toda vdaje pripadnikov JLA so bile vedno številnejše, svoje je naredila izolacija brez hrane, pijače in elektrike. Tudi prestopov v TO je bilo vsak dan več, tudi - predvsem slovenski - častniki so prestopali iz osebnih in moralnih razlogov. Starši mladeničev, ki so služili vojaški rok v Sloveniji ali v drugih republikah, so zahtevali, da se takoj vrnejo domov. Pred Halo Tivoli v Ljubljani je bil množičen shod srbskih staršev.

Na Brionih so se 7. julija 1991 zbrali ministrska trojka evropske skupnosti in predstavniki obeh strani, ki so bile neposredno vpletene v jugoslovansko krizo. Konferenco je vodil Hans van den Broek, ki je obema stranema ponudil naslednja izhodišča sporazuma:

-    premirje,
-    umik vojske,
-    zamrznitev deklaracije za tri mesece,
-    pogajanja o bodoči ureditvi na enakopravnih temeljih.

To je pomenilo tudi dokončen, čeprav odložen konec Jugoslavije. V pogajanjih je Slovenija najprej morala zamrzniti deklaracijo o neodvisnosti, dobila pa je mir in po treh mesecih možnost, da Jugoslavijo dokončno zapusti. Brionska deklaracija je bila podpisana pet minut pred polnočjo 7. julija 1991.

V treh mesecih se je JLA umaknila iz Slovenije. Dne 26. oktobra 1991 ob 24. uri je iz koprskega pristanišča zapustil Slovenijo zadnji vojak JLA.

V desetdnevni vojni je izgubilo življenje šest pripadnikov policije:

- Marjan Dobelšek, rojen 18. 9. 1961, samostojni inšpektor, IP UNZ Slovenj Gradec,
- Željko Ernoić, rojen 3. 5. 1965, rezervni policist, PP Slovenj Gradec,
- Robert Hvalc, rojen 1. 1. 1969, rezervni policist, PP Tabor pri Mariboru,
- Stanko Strašek, policist, PEM UNZ Ljubljana,
- Bojan Štumberger, rojen 25. 1. 1961, rezervni policist, PP Slovenj Gradec,
- Franc Šoster, rojen 7. 7. 1946, policist, PP Maribor 1.

Zdenko Lilek je bil 28. 6. 1991 pri opazovanju barikad okoli vojaških objektov na območju PP Tabor pri Mariboru hudo ranjen in je od takrat na invalidskem vozičku.

V spomin na dogodek leta 1991, ko so se policisti spopadli z JLA na mejnem prehodu Holmec, smo slovenski policisti 27. junij izbrali za svoj praznik, za dan slovenske policije.