Sporočila za javnost

Slovenska policija je z današnjim dnem vzpostavila možnost povsem anonimne e-prijave korupcijskih kaznivih dejanj. Na področju preiskovanja korupcije morajo namreč med sabo sodelovati tako države kot mednarodne institucije, izredno pomembno pa je tudi sodelovanje posameznikov. V boju proti korupciji bomo skupaj bolj uspešni!

"Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite," je državljane na današnji novinarski konferenci zato pozval pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije Robert Črepinko.

Pojasnil je, da želimo z vzpostavitvijo e-prijave korupcije državljane vzpodbuditi k sodelovanju, vzpodbuditi prijavljanje tovrstnih kaznivih dejanj policiji, povečati učinkovitost zbiranja informacij, zagotoviti anonimnost e-prijave in izkoristiti obstoječe tehnične rešitve policije in državne uprave.  

Za zagotovitev anonimnosti e-prijave pa je treba zagotoviti vpletenost tretje organizacije (e-uprava), ki bo zagotavljala, da se pri posredovanju anonimnih prijav na policijo ne zahtevajo podatki o prijavitelju niti podatki , ki bi kazali na IP številko računalnika, s katerega je bila podana prijava. 

Gre torej za alternativno rešitev, ki dopolnjuje možnost podajanja anonimnih sporočil na anonimni telefon policije 080-1200.

rcrepinko

Zvočni posnetek izjave pomočnika direktorja Uprave kriminalistične policije Roberta Črepinka (mp3) 


Predstavitev na novinarski konferenci 


Izkušnje policijskega dela namreč kažejo, da žrtve in oškodovanci ne prijavljajo vseh kriminalnih dejanj, pa tudi priče policiji pogosto niso pripravljene povedati določenih podatkov. Najbolj pogost vzrok za to t. i. "temno polje kriminalitete" je strah pred maščevanjem storilca ali dolgotrajnimi sodnimi postopki. Čeprav postajajo ljudje vedno bolj zadržani do dogodkov v svoji okolici, pa še ni rečeno, da niso pripravljeni posredovati določenih informacij o dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja ali podatkov o osumljencu, vendar tako, da osebno niso vpleteni.

FOTOGRAFIJAKORUPCIJA

Pri korupcijskih dejanjih je kaznivo obljubljanje, terjanje, dajanje, jemanje nagrade, darila, ali kake druge koristi.

Zato - če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite!


Korupcijsko kaznivo dejanje lahko vsak posameznik odslej prijavi preko spletne e-prijave korupcijskega kaznivega dejanja. Izpolniti mora spletni obrazec, ki se nato avtomatično elektronsko odpošlje v policijo.

anonimnaprijavaVsako e-prijavo bomo v Upravi kriminalistične policije skrbno proučili in ustrezno ukrepali glede na podane znake kaznivega dejanja.

Prijava je anonimna, zato vam ni treba napisati svojih osebnih podatkov niti svojega elektronskega poštnega naslova. Če pa želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, nam to v prijavi sporočite in navedite svoje kontaktne podatke.

Prav tako uporabnik ne potrebuje digitalnega certifikata. Prijava je brezplačna, omogoča tudi pripenjanje prilog.

Pri obravnavanju vaše prijave nam bo v pomoč, če boste pri navajanju dejstev upoštevali naslednja vprašanja: Kaj se je zgodilo? Kdaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kako se je zgodilo? S čim se je zgodilo? Kdo je storilec? Zakaj je storil dejanje?

Podobno lahko vsako kaznivo dejanje prijavite preko interventnega telefona policije 113, če želite ostati anonimni, pa preko anonimnega telefona policije 080 1200.

StopKorupcijaPLAKAT

O korupciji

V praksi obstajajo različne definicije korupcije, ki na eni strani upoštevajo njeno družbeno ali politično sestavino, na drugi pa ekonomsko ali organizacijsko. Korupcije zato ne moremo enačiti samo z njeno kazenskopravno definicijo, pač pa je njeno opredeljevanje širše. Pravila, ki določajo, kaj naj bi bila, temeljijo predvsem na moralnih izhodiščih o poštenosti in nepristranskosti javnih uslužbencev in ljudi z javnimi pooblastili.


Pojavne oblike korupcije

Korupcija ima več pojavnih oblik, od podkupovanja, izsiljevanja, goljufije, poneverbe do nepotizma, in vedno predstavlja dvosmerno transakcijo: na eni strani je ponudnik podkupnine, na drugi pa njen prejemnik.

Pojem korupcije zajema različna moralno sporna dejanja (prekrške in kazniva dejanja v najširšem smislu). Običajno poteka med dvema osebama, ki se zavedata, da s protipravnim dejanjem pridobita oba, tako dajalec podkupnine, ki želi z njo nekaj pridobiti, kot njen prejemnik, ki si z njo izboljša svoj položaj, pri čemer pa se ljudje praviloma ne počutijo kot žrtve in oškodovanci. Zmotno je mišljenje, da je podkupovanje edina oblika korupcije, res pa je, da je najbolj razširjeno.


Negativni učinki korupcije

Dejstvo je, da vse oblike korupcije niso enako škodljive, vendar sleherna spodkopava pravila ter ima uničujoče učinke na gospodarski in politični razvoj države.

Škoda, ki jo povzroča korupcija, ni samo ekonomska, temveč je lahko tudi ekološka in socialna.

Najpogostejši negativni učinki korupcije so zmanjševanje investicij in s tem posredno na daljši rok zmanjševanje gospodarske rasti in proizvodnje, saj se z napačnimi ali neuporabnimi investicijami izkrivljeno prikazuje dejansko stanje.

Korupcijski posli zaradi visokih stroškov in nepotrebnih investicij vplivajo na poslabšanje družbene infrastrukture (promet, zdravstvo, energija ...), ki ne more delovati stoodstotno. Ko pa se takšno stanje poskuša popraviti, to sproži še večje stroške in nove priložnosti za korupcijo.

Korupcija zmanjšuje tudi davčni priliv, saj izkrivi uravnovešenost državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti. Bolj ubogljivi in nepokvarjeni sektorji dobijo še manj sredstev, kar povzroči poslabšanje standarda najrevnejšega sloja prebivalstva. Korupcijska sredstva se porazdelijo med tiste, ki imajo boljše položaje in zveze, najnižji sloji pa morajo plačevati za osnovne storitve. V korupcijska dejanja so ponavadi vpletene osebe, ki imajo politično in gospodarsko moč ter moč odločanja.

***

Delo policije na področju preiskovanja korupcijskih kaznivih - statistični podatki

Policija je v letu 2008 na področju korupcije obravnavala 46 kaznivih dejanj tipične korupcijske kriminalitete, od katerih je bilo 18 kaznivih dejanj zaključenih s podajo kazenske ovadbe, kar je 5,2 % manj kot v letu 2007 (19), za 32 korupcijskih kaznivih dejanj so bila podana poročila na podlagi 10. odstavka 148. člena ZKP.

Policija je v letu 2008 na področju preiskovanja korupcije obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila tudi 8 gospodarskih kaznivih dejanj (člen 244 - Zloraba položaja ali pravic in člen 261 - Zloraba uradnega položaja ali pravic) s posrednim elementom korupcije. Gre za kazniva dejanja, preiskava katerih se je začela kot korupcijsko kaznivo dejanje, po predkazenskem postopku pa so bila ta kazniva dejanja zaključena kot gospodarska kazniva dejanja.

Zadnji primer uspešne kriminalistične preiskave, ko so policisti prijeli več osumljencev jemanja podkupnine, ponareditve poslovnih listin in izsiljevanja (informacija z novinarske konference, 11. februar 2009)


Kaj je kaznivo pri korupcijskih kaznivih dejanjih?

Kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve (17. poglavje Kazenskega zakonika oz. KZ-1)

  • Kršitev proste odločitve volilcev (151. člen)

To dejanje lahko izvrši vsakdo, ki drugega s silo, z resno grožnjo, s podkupovanjem, s preslepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali pri glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu. Kvalificirana oblika tega dejanja je, če to stori uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasovanjem.

  • Sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen)

To dejanje lahko izvrši vsakdo, ki za to, da pri volitvah ali glasovanju ne glasuje ali da ne glasuje za določen predlog ali proti njemu ali da ne glasuje veljavno, terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za koga drugega.


Kazniva dejanja zoper gospodarstvo (24. poglavje KZ-1)

  • Nedovoljeno sprejemanje daril (241.člen)

To dejanje lahko stori oseba, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti terja ali sprejme nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zato, da bi pri sklenitvi posla ali storitvi zanemarila koristi svoje organizacije ali ji povzročila škodo.

  • Nedovoljeno dajanje daril (242. člen)

To dejanje lahko stori vsakdo, ki osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost da, poskusi dati ali obljubi nesorazmerno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zato, da bi si pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri sklenitvi posla.


Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila (26. poglavje KZ-1)

  • Jemanje podkupnine (261. člen)

To dejanje izvrši uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugače zlorabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju.

  • Dajanje podkupnin (262. člen)

To dejanje stori, kdor uradni osebi ali javnemu uslužbencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti, ali da bi kako drugače zlorabila svoj položaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju.

  • Sprejemanje daril za nezakonito posredovanje (263. člen)

To dejanje lahko stori vsakdo, ki zase ali za koga drugega terja ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo takšne koristi, da bi izkoristil svoj položaj ali vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje.

  • Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen)

To dejanje stori, kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil svoj položaj ali vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje.

Slovenski Kazenski zakonik daje možnost in vzpodbudo dajalcu podkupnine, da ga sodišče ne kaznuje, če dejanje naznani, še preden je bilo odkrito (velja le za člena 242 in 262 KZ-1).


Pravna podlaga

  • Kazenski zakonik (KZ-1)
  • Zakon o policiji (uradno prečiščeno besedilo) (ZPol-UPB6)
  • Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor)
  • Resolucija o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (RePKRS)
  • Zakon o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (ZKP-UPB4)

 

Zastoji na mejnih prehodih

Mejni prehod Promet Razlog Osveženo Vstop/Izstop Čakalna doba
GRUŠKOVJE TOVORNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 21.09.2020 ob 23:00 VSTOP 1 ura 30 minut
GRUŠKOVJE TOVORNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 22.09.2020 ob 10:12 VSTOP 1 ura 30 minut
OBREŽJE TOVORNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 22.09.2020 ob 10:35 VSTOP 1 ura

Informacije o razmerah in zastojih na cestah so dostopne na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste.
Podatki so dostopni tudi na spletnem servisu.