Objavljamo odziv Policije na nedavno medijsko poročanje o domnevnih vdorih v elektronske komunikacije.
V kriminalističnoobveščevalnem procesu pridobivamo operativne informacije in ne dokaze
Policija z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj zbira operativne informacije o kaznivih dejanjih in njihovih storilcih, in ne o osebah, ki niso povezane s kriminalno dejavnostjo. Učinkovito delo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti omogoča zagotavljanje varnosti in je pomembno za preiskovanje vseh oblik kriminalitete. Pri tem gre za klasično zbiranje obvestil oz. pridobivanje informacij na podlagi 11. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, podobno ureditev pa poznajo vse evropske države.
Države članice EU že vrsto let razvijajo evropski kriminalističnoobveščevalni model, ki ga operacionalizirajo v okviru evropskih varnostnih politik. Štiriletni cikli varnostnih politik, ki temeljijo na analitičnih informacijah, se potrjujejo na svetu ministrov držav članic. Europol pa s t. i. EMPACT (European Multidisciplinary Platform against Criminal Threats) platformami omogoča državam konkretizacijo ukrepov v boju zoper najhujše oblike kriminalitete.
Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je relativno nov koncept dela slovenske policije, ki temelji na evropskih praksah in je namenjen zbiranju, vrednotenju in analiziranju operativnih informacij za preprečevanje in zatiranje kriminalitete. Operativne informacije niso nikoli dokaz ali podlaga za uvedbo predkazenskega postopka, saj pridobljene operativne informacije ali kriminalističnoobveščevalne analize ne dosegajo zakonsko zahtevanih dokaznih standardov. Zato s pridobivanjem operativnih informacij ne more biti ogrožen noben kazenski postopek.
Pri zbiranju operativnih informacij pa posamezniki, ki prostovoljno sodelujejo s policijo, ne smejo izzivati ali izvrševati kaznivih dejanj. Kriminalisti, ki so neposredno odgovorni za zakonito in strokovno pridobivanje informacij, ne usmerjajo posameznikov v nezakonite dejavnosti in jih na to tudi opozarjajo. Policija ne more nikomur zagotoviti, da zoper posameznika ne bo sprožen kazenski postopek, če izvršuje kazniva dejanja.
Policija ima velik interes, da posameznik ostane anonimen, predvsem zaradi njegove lastne varnosti oz. zaradi morebitne ogroženosti s strani storilcev kaznivih dejanj. To še posebej velja za primere, ko se informacije nanašajo na nevarne in brezkompromisne storilce kaznivih dejanj.
Preiskava na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva bo potrdila ali ovrgla sume kaznivih dejanj
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je februarja 2016 seznanil generalnega direktorja policije Marjana Fanka z informacijo, da naj bi konkretna oseba delovala kot policijski vir in da naj bi bilo njeno domnevno nezakonito ravnanje posledica navodil kriminalistov.
Generalni direktor policije je po pridobitvi omenjene informacije odredil strokovni nadzor nad delom enot, ki se na Policijski upravi Ljubljana in v Upravi kriminalistične policije ukvarjata s kriminalističnoobveščevalnim delom. Nadzor ni potrdil informacije, da bi kriminalist dajal navodila, naj se izvršujejo vdori, pokazal pa je neprimernost komuniciranja kriminalista s konkretno osebo preko elektronske pošte. Nadzor je pokazal še, da je kriminalist konkretno osebo večkrat opozoril na prepoved izvrševanja kaznivih dejanj, po ugotovitvi, da je konkretna oseba vpletena v domnevno druga nezakonita dejanja, pa je bilo sodelovanje z njo prekinjeno. Zoper konkretno osebo trenutno poteka kazenski postopek na sodišču.
V strokovnem nadzoru ni bila pridobljena vsebina korespondence, saj lahko policija pridobi vsebino komuniciranja po elektronski pošti le na podlagi sodne odredbe in to samo v primeru, ko gre za utemeljene razloge za sum storitve kaznivega dejanja drugih, ne uradnih oseb. To je višja stopnja utemeljenosti suma, kot so začetni razlogi za sum.
Po pridobitvi in javni objavi vsebine dela elektronske korespondence smo zaradi suma spornega ravnanja kriminalistov z vidika napeljevanja oz. potrjenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, obvestili Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije. Preiskava posebnega oddelka bo morala potrditi ali ovreči pristnost korespondence in razloge, da so bila storjena morebitna kazniva dejanja konkretne osebe in kriminalistov.
Pojasnjujemo še, da moramo takoj, ko so potrjeni razlogi za sum kaznivega dejanja uradne osebe policije, primer odstopiti v obravnavo posebnemu oddelku na Specializiranem državnem tožilstvu RS, ki je pristojno za obravnavo takih sumov.
Po zaznavi določenih sistemskih pomanjkljivosti smo pristopili tudi k spreminjanju internih pravil, ki urejajo izvajanje in koordiniranje nalog na tem področju. Ta postopek je v zaključni fazi, poleg tega pa so bile ugotovitve strokovnega nadzora vključene tudi v posamezna usposabljanja.
Edino učinkoviti preiskovalni ukrepi so lahko odgovor za boj proti resnemu kriminalu v razmerah hitrega tehnološkega razvoja
Slovenska policija si že več let prizadeva, da bi se policijska pooblastila uredila po vzoru držav EU, saj sta boj proti resnemu kriminalu in hiter tehnološki razvoj ključna razloga, da se mora tudi policija odzvati z učinkovitimi zakonitimi preiskovalnimi ukrepi.
Kriminalne združbe izvršujejo kazniva dejanja v zaprtem krogu oseb, z natančno opredeljenimi vlogami in izjemno veliko stopnjo previdnosti pri izvrševanju kriminalne dejavnosti. Člani kriminalnih združb so zelo dobro seznanjeni z aktivnostmi policije na področju izvajanja preiskovalnih ukrepov in svoje delovanje temu primerno organizirajo in prilagajajo, na kar se mora ustrezno odzvati tudi država s svojo kazensko zakonodajo.
Že vrsto let opozarjamo na probleme, s katerimi se srečujemo pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in ki izvirajo zlasti iz neustrezne procesne kazenske zakonodaje. Zakonski predlogi ostajajo več let nerealizirani iz nam nerazumljivih razlogov, kljub temu, da jih poskušamo pripraviti s kar največ argumenti, s primerjalno pravnim prikazom ureditve v drugih državah, analizami in vplivom na zasebnost.
Enako je tudi s pridobivanjem podatkov o IP naslovih na različnih spletnih portalih, kjer smo deležni očitkov o neustavnem in nezakonitem pridobivanju podatkov. Dejstvo pa je, da gre za področje, ki ni zakonsko urejeno. Preiskovalni sodnik lahko po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) izda odredbo le za operaterja, ne more pa izdati odredbe za ponudnike spletnih storitev, ker tega ZKP ne ureja. To sicer ureja Zakon o elektronskem poslovanju na trgu, ki pa ni ustrezna pravna podlaga.
V medijih se v povezavi s pridobivanjem dokazov omenja tudi t. i. primer Balkanski bojevnik, ki smo ga preiskovali pred začetkom sodelovanja z zgoraj omenjeno konkretno osebo. Policija je v tem primeru vse dokaze zbrala na zakonit način, kar je bilo že večkrat preizkušeno in potrjeno na različnih stopnjah sodnega postopka.