Sporočila za javnost

Veliko ljudi se odloča za aktivno preživljanje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, sprostitvijo in uživanjem v naravi, toda lahko tudi je nevarno, še zlasti če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil.

Vsakoletni skoraj milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Na to vplivajo: telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvem mestu med vzroki nesreč v naših gorah. Da bi se temu izognili, se je v gorah treba držati osnovnih pravil.

Priprave na planinski vzpon ali pohod

• Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v preostalih letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.

• Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht in podobno) in kategorizaciji planinske poti, saj vam bo to olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.

• Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, za vzpon izberite težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.

• Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.

• Od zahtevnosti poti je odvisna tudi planinska oprema. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča, baterijska svetilka in mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).

• Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se pot odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali nekom, ki pot dobro pozna.

• O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj ti le tako lahko pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.

• Če želite prenočiti v koči, se predhodno pozanimajte glede njene odprtosti in rezervirajte prenočišče.

• Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti čedalje več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih. Iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi preostale planince, ki se gibljejo po poteh. 

Hoja v gore

• Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom in ga poskušajte vzdrževati tudi znotraj večje skupine.

• Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je treba imeti čas in budno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.

• Osnovni tempo, počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine.

• Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.

• Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.

• Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.

• Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.

• Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

• Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujeta izčrpanost in dehidracijo.

• Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.

• Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prekinite vzpon ali sestop. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

• Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.

• Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.

• Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu nudite prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
  
  

Povezane vsebine

Varnost na dopustu, v gorah, ob vodi, na snegu