Postaja konjeniške policije Ljubljana, ki praznuje 30-letnico ustanovitve, je ena od področnih policijskih postaj na območju Policijske uprave Ljubljana in edina na celotnem območju Republike Slovenije (policisti konjeniki so tudi na Policijski upravi Maribor, vendar so združeni v policijsko postajo skupaj z vodniki službenih psov).

konji2


ZGODOVINA UPORABE KONJ V SLOVENSKI POLICIJI

Slovenska policija je začela uporabljati službene konje že leta 1920, ko je bila ustanovljena prva konjeniška enota. Po drugi svetovni vojni je bil iz partizanskih enot ustanovljen močan eskadron konjenice s sedežem na Rimski cesti 11 v Trnovem. Svoje naloge so opravljali predvsem na območju Ljubljane, predstavljali pa so pomemben in učinkovit člen v delu takratnih organov za notranje zadeve.

Hiter razvoj tehnike pa je tudi v Sloveniji pospešil uvajanje najrazličnejših motornih vozil in posledica je bila popolna izrinitev konj iz nekdanje milice. Za takratne razmere je bila to razumljiva odločitev, saj je bila leta 1958 v milici potrebna večja in hitrejša mobilnost, zato so se konji pokazali kot zastareli in nepotrebni.

Z leti pa se je zaradi hitre urbanizacije in večanja števila obmestnih naselij, ki ju je spremljala naraščajoča dnevna migracija prebivalstva, pojavila potreba po učinkovitejšem nadzoru nad vedno obsežnejšim primestnim in obrobnim območjem Ljubljane.

V teh predelih so se namreč začela pojavljati kazniva dejanja in kršitve, zaradi katerih je bil potreben ustrezen nadzor, in izkazalo se je, da ga bodo najbolje izvajale konjeniške patrulje.

Tako je bila leta 1974 ustanovljena Postaja konjeniške policije Ljubljana, ki je začela z delom v najetih hlevih kmetije v Mali vasi 9 v Ljubljani in sicer s šestimi konji. Kasneje je bila policijska konjenica vključena v različne notranje organizacijske enote, najdlje v Zaščitno enoto milice. Leta 1981 so bili zgrajeni novi hlevi v Stožicah, deset let kasneje pa so se policisti konjeniki selili tudi v nove postajne prostore, organizacijsko pa so se priključili Policijski upravi Ljubljana.

Danes je na Postaji konjeniške policije zaposlenih 23 delavcev, ki imajo v uporabi 15 konj, od tega dva avtohtona lipicanca, tri hanoverance, šest konj slovenske in tri češke toplokrvne pasme in ruskega budjonija. Povprečna starost konj je 9 let.

Dejavnosti, ki jih izvaja Postaja konjeniške policije Ljubljana pa kažejo, da pasma konja ni pomembna, ampak sta za uporabnost konja v policiji pomembna značaj in temperament konja. V Generalni policijski upravi deluje komisija, ki skrbi za nakup primernih konj - po zunanjosti morajo biti visok, sicer pa mirni in uporabni za delo v mestnih središčih, naseljih ter parkih. Pomembno vlogo pri nabavi pa ima tudi mnenje strokovnjakov ljubljanske veterinarske klinike v Ljubljani.

konji4


NALOGE POLICISTOV KONJENIKOV

Ljubljanski policisti konjeniki opravljajo naloge na območju Policijske uprave Ljubljana, po potrebi pa tudi na drugih območjih v Sloveniji. Ker sta koncentracija in poseljenost prebivalstva največja prav v Ljubljani, kjer je tudi največ ustanov, diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugih pomembnih institucij, je razumljivo, da večina dela konji opravijo v Ljubljani.

Naloge policistov konjenikov so v bistvu enake kot naloge drugih policistov, ki opravljajo svoje delo peš ali z motornimi vozili. Razlike so predvsem v načinu in kraju opravljanja nalog. Delo policistov konjenikov je usmerjeno predvsem v zagotavljanje varnosti državljanov.

Najpomembnejše in najpogostejše so njihove naloge ob zavarovanju vseh vrst prireditev, shodov, protestov in demonstracij, kjer se pričakuje množično kršenje javnega reda in miru.

Pri vzdrževanju javnega reda in miru na protestnih shodih in demonstracijah ter pri zahtevnejšem varovanju športnih in drugih prireditev se torej konji večinoma uporabljajo kot prisilno sredstvo.

Najzahtevnejše je prav aktivno posredovanje v množici nasilnih demonstracij, kjer so potrebni popolno obvladovanje konja, zakonit in korekten postopek ter profesionalni odnos do državljanov.

Poleg tega je dejavnost policistov konjenikov preventivna, na krajih oziroma v soseskah, kjer so pogostejša kazniva dejanja, v mestnem prometu ter na površinah ali poteh, kjer promet vozil ni dovoljen.

Policisti konjeniki so danes vsakdanji pojav na ulicah Ljubljane, parkih ter pešpoteh, ki so priljubljena sprehajališča Ljubljančanov. V preteklosti so bile samotne poti po Rožniku nepriljubljene, saj so tam gospodarili vandali in nasilneži. Prav zaradi pogoste in načrtne navzočnosti policistov konjenikov so te poti ponovno postale varne.

Njihovo delo pa je pomembno tudi takrat, ko objestneži za vožnjo z motornimi vozili uporabljajo površine, ki so namenjene izključno pešcem, saj navzočnost konjeniške patrulje hitro prežene kršitelje.

Ob tem policisti konjeniki prispevajo tudi k ohranjanju naravnih lepot. Tako konjeniške patrulje na Veliki, Mali ali Gojški planini nadzorujejo ceste, na katerih je zaradi območja narodnega parka promet z vozili prepovedan, kar pa ne ustavi posameznih "planincev", da se ne bi pripeljali prav do planinskih koč.

Konji so nepogrešljivi kot pomoč drugim policistom na zahtevnih terenih kot so gozdovi in obrežja rek, pri širših blokadah, pri načrtovanih akcijah za iskanje oseb in prijetje storilcev kaznivih dejanj, za iskanje nasadov konoplje in na splošno za delo na težje dostopnih krajih.

Med pomembnejšimi je tudi delo na državni meji, zlasti na območjih, na katerih je vožnja z vozili otežena ali pa so celo neprevozna. Njihove naloge na državni meji so usmerjene predvsem v preprečevanje vstopa ileganih prebežnikov ter vnosa prepovedanih drog in orožja.

konji1 

USPOSABLJANJE KONJENIKOV IN URJENJE KONJEV

Da bi strokovno in čim bolj učinkovito opravljali svoje delo, se policisti konjeniki redno usposabljajo. Usposabljanja so individualna in skupinska, tedenska ali mesečna ter letna. Le tako so policisti konjeniki in konji optimalno pripravljeni za izvajanje nalog. Z individualnimi usposabljanji se odpravljajo napake policistov konjenikov ter različne razvade in "muhe" konjev. Redno vadijo zborne postopke, ki jih morajo policisti konjeniki v sodelovanju z drugimi policisti pri obvladovanju množic enotno izvajati. Usposabljanje pa je potrebno tudi zaradi utrjevanja dodatne samozavesti in zaupanje konjev v policiste konjenike, ki jih vodijo. Prav zaupanje med policistom konjenikom in konjem je eden od pogojev za uspešno izvajanje nalog. Nekajkrat na leto skupinska usposabljanja potekajo tudi na območjih, ki jih konjeniki in konji ne poznajo, da si osvežijo znanje iz topografije, kako preživeti v naravi in kako konja optimalno izkoristiti za gibanje na terenu in kako delovati skupaj z drugimi enotami, zlasti posebno policijsko enoto. Usposabljanja potekajo pod budnim očesom inštruktorjev, ki poskrbijo za odpravo napak, tako pri jezdenju kot obnašanju konja.

Policisti konjeniki so razvili in urijo tudi posebne metode in tehnike opravljanja policijskih nalog, saj policisti konjeniki praviloma vse naloge opravljajo s konja. Zato na usposabljanjih izpopolnjujejo znanje in tehnike policijskih postopkov (ugotavljanje identitete, privedba, vklepanje in vezanje, kako s konja uporabljati palico in tudi streljati). Sproti pa analizirajo delo, tako da so naloge lahko opravljene vedno bolj strokovno, varno in usklajeno.

konji3 

OSKRBA KONJA IN OPREMA KONJA TER POLICISTA KONJENIKA

Za konje skrbijo policisti konjeniki sami. Redna nega je osnova, da konji lahko dobro delajo. Ob začetku delovnega dne ali pred vsako nalogo policist, preden ga zajaha, konja očisti in ga tako pripravi za delo. Tudi redno čiščenje hlevov je eno od vsakdanjih opravil policista konjenika. Policisti konje na mesta prevažajo s posebnimi priklopnimi vozili, ki so namenjeni prevozu konj, ali s tovornim vozilom, ki ima zato posebej prirejen prostor.

Za dobro počutje konja je pomembna tudi dobra podkev, ki zaščiti konjsko kopito. Podkve imajo posebne zobce, ki preprečujejo zdrse na asfaltu. Ker se konji veliko gibljejo po trdih asfaltnih površinah, je njihovo kopito zelo obremenjeno. Zato se za policijske konje uporablja posebna tehnika kovanja. Med podkev in kopito se vstavi poseben vložek, ki blaži udarce kopit ob trdo podlago in preprečuje njihove poškodbe. Tudi pri kovanju konj v vlogi kovaškega pomočnika sodelujejo policisti konjeniki.

Pri opravljanju zahtevnih policijskih nalog, kjer so v nevarnosti tako policisti kot konjeniki morajo oboji imeti posebno zaščitno opremo. Policisti uporabljajo klasično zaščitno opremo, kot so zaščitna čelada, neprebojni jopič, ščitniki za roke in noge, kar pa ne sme ovirati konjenika pri jahanju. Policisti konjeniki uporabljajo palice, ki so daljše od gumijevk in palic, ki jih uporabljajo drugi policisti, ker lahko ob morebitnem napadu le z njo uspešno zavarujejo sebe in konja. Poleg tega uporabljajo tudi sedla, ki so izdelana tako, da je v njih policist čim bolj stabilen.

Posebno zaščitno opremo imajo tudi konji. Ko sodelujejo pri vzdrževanju javnega reda in miru imajo dodatno zaščitene oči in glavo s posebnim prozornim vezirjem in tudi na nogah imajo dodatne ščitnike za ublažitev morebitnih udarcev predmetov, ki se lahko odbijejo od tal ali so namerno vrženi vanje.

 


Besedilo: Nuša Tavčar
Fotografija: Arhiv časopisa Varnost