Z izrazom vandalizem označujemo nesmiselno poškodovanje in uničevanje česa koristnega, lepega oz. stvari posebnega kulturnega pomena.

Največje razsežnosti vandalizma so se v zgodovini odražale na vojnih območjih, kjer se je uničevalo vse, kar ni bilo moč odnesti. Iz tovrstnega primera, ko so leta 455 Vandali vdrli v Rim in uničili večino kulturnih spomenikov, izhaja tudi sam izraz. V naši bližini imamo nedavne primere takega pustošenja na območju nekdanje Jugoslavije.

Zakaj, kaj in kako uničujejo vandali?

Vandalizem se pogosto pojavlja kot posledica socialnega protesta, političnih ali religioznih vzrokov, anarhizma, objestnosti, ropa ali tatvine, "umetniške svobode", malomarnega ravnanja.

Vandali se nad objekte (kulturne spomenike, grobove, spominske plošče ...) spravljajo z različnimi sredstvi: pisali, barvo, ognjem, strelnim orožjem, eksplozivom, noži ...

vandalizem_grob

Kako preprečevati vandalizem?

219. člen Kazenskega zakonika RS za poškodovanje ali uničevanje kulturnih dobrin določa zaporno kazen do 5 let. Če je stvar velikega ali izjemnega pomena za Slovenijo ali je povzročena škoda velika, pa do 8 let. Nepopravljive škode s kaznijo žal ne moremo odpraviti, ampak ostanemo oropani delčka svoje identitete, zaradi česar predstavlja vandalizem grožnjo nam vsem.

V preventivne namene lahko največ naredimo z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladine. Naučimo jih kulturnega odnosa do nacionalnih spomenikov, saj so prav oni pogosto storilci tovrstnih dejanj.

Nujno pa je tudi osveščanje starejših o pomenu nacionalne kulturne dediščine, da je nevede ne uničujejo.

Priporočila za ustrezno ravnanje z umetninami lahko dobite v muzejih, galerijah, na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Več informacije o vandalizmu je objavljenih tudi na spletni strani: Brez vandalizma je lepše, zaustavimo ga!


Najpogostejša kazniva dejanja, povezana z umetninami