Sporočila za javnost

Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo vse demokratične družbe. V Republiki Sloveniji je ta pravica opredeljena v 42. členu ustave, pri čemer je določeno, da je omejevanje te pravice dopustno le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in javnega zborovanja zagotavljajo tudi mednarodnopravni akti, kot je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Sloveniji so z zakonom o javnih zbiranjih urejeni tako pogoji za organiziranje javnih shodov in javnih prireditev kot tudi postopek za prepoved javnega shoda ali javne prireditve oziroma za preklic že izdanega dovoljenja. Prav tako zakon opredeljuje odgovornost sklicatelja javnega shoda oziroma organizatorja javne prireditve za red na shodu oziroma prireditvi, ter pristojnosti policije. Poleg posebnega zakona pa področje javnih zbiranj urejajo tudi drugi predpisi. Tako je z zakonom o pravilih cestnega prometa urejeno organiziranje športnih in drugih prireditev na cestah, z zakonom o volilni kampanji pa so določeni pogoji izvajanja predvolilnih shodov. Posamezne določbe o pogojih organiziranja prireditev vsebujejo še zakon o športu, zakon o varstvu pred utopitvami ter zakon o veterinarstvu.

Organizator je dolžan javni shod ali javno prireditev prijaviti policiji. V določenih primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, pa mora organizator zaprositi za dovoljenje upravne enote. Več o tem: Dolžnosti organizatorjev, Seznam javnih shodov in prireditev 

 

Priporočila obiskovalcem različnih športnih prireditev

 

Športna tekmovanja včasih spremljajo tudi manj prijetne zadeve, ki imajo lahko tragične posledice. Ker je nogomet "najbolj pomembna postranska stvar na svetu" in verjetno tudi najbolj priljubljena ter najmnožičnejša športna panoga, je največ tragedij povezanih ravno z nogometom. Širom po svetu se je v drugi polovici prejšnjega stoletja pripetilo vrsto tragedij, ki so zahtevale številne smrtne žrtve med obiskovalci nogometnih tekem. Zagotovo pa je izgred navijačev Liverpoola na stadionu Heysel v Bruxellesu v Belgiji sodu izbil dno. Na omenjenem stadionu so 28. 5. 1985 organizirali finalno nogometno tekmo pokala evropskih prvakov med italijansko ekipo Juventus iz Torina in Liverpoolom iz Anglije. Angleški navijači so na stadionu med italijanske navijače odvrgli dimno bombo, zaradi katere je nastala panika. V grozljivih prizorih, ki jih je neposredno prenašala tudi televizija, je izgubilo življenje 39 oseb, več kot tristo pa je bilo hudo telesno poškodovanih.

Zaradi povečanega nasilja na športnih prireditvah so države članice Sveta Evrope leta 1985 podpisale Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je ratificirala Jugoslavija leta 1990, leta 1992 pa tudi Republika Slovenija. S tem se je država zavezala, da bo v okviru ustave in pravnega reda, po potrebi pa tudi s sprejetjem ustreznih zakonov, izvajala ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev. 

V neredih, ki žal vse prepogosto spremljajo športna tekmovanja, so žrtve tudi med varuhi reda oziroma med policisti. Med odmevnejšimi je tudi primer s svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji leta 1998, kjer so navijači v neredih zabodli policista. Podobno se je pred leti zgodilo tudi v Mariboru, ko so navijači med neredi s konico dežnika zabodli policista. 

Organizatorji različnih športnih prireditev, obiskovalci teh prireditev in seveda tudi policisti, ki sodelujemo pri zagotavljanju javnega reda, želimo, da do izgredov ne bi prihajalo. Če že pride do takih dogodkov, pa želimo z naslednjimi nasveti doseči, da bi bile posledice čim blažje.

 

 

Z zakonom o nalogah in pooblastilih policije so policisti dobili tudi novi policijski pooblastili: prepoved udeležbe na športnih prireditvah (62. člen) in prekinitev potovanja na športno prireditev (63. člen). Gre za pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda ter preprečevanja nasilja na športnih prireditvah. Tako lahko policisti nasilnim skupinam preprečijo dostop do športne prireditve, tistim navijačem, ki so bili v preteklosti že kaznovani zaradi kršitev na tekmah, pa lahko začasno (za eno leto) prepovejo ogled športne prireditve.

 

Povezane vsebine:

 

Opozoriti je treba, da je za red in varnost na športnih prireditvah odgovoren organizator športne prireditve.

Policisti intervenirajo šele takrat, ko sta z dogajanjem na športni prireditvi ogrožena javni red in mir in organizator varnosti ni več zmožen zagotavljati.

 

 

Zastoji na mejnih prehodih

Mejni prehod Promet Razlog Osveženo Vstop/Izstop Čakalna doba
DRAGONJA VSI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 18:30 VSTOP 30 minut
GRUŠKOVJE OSEBNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 17:15 VSTOP 25 minut
GRUŠKOVJE OSEBNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 15:20 IZSTOP 10 minut
OBREŽJE TOVORNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 15.06.2019 ob 15:00 VSTOP 30 minut
SEČOVLJE - KONTROLNA TOČKA VSI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 18:50 VSTOP 20 minut
STAROD AVTOBUSNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 17:38 VSTOP 15 minut
STAROD OSEBNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 15.06.2019 ob 18:30 IZSTOP 10 minut
STAROD OSEBNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 15.06.2019 ob 18:30 VSTOP 5 minut
STAROD OSEBNI POVEČANA GOSTOTA PROMETA 16.06.2019 ob 18:06 VSTOP 1 ura
VINICA OSEBNI PRIREDITEV 15.06.2019 ob 12:30 IZSTOP 5 minut

Informacije o razmerah in zastojih na cestah so dostopne na spletni strani Prometno-informacijskega centra za državne ceste.
Podatki so dostopni tudi na spletnem servisu.