V policiji smo že obravnavali več poskusov goljufije pri prodaji rabljenih osebnih vozil prek spletnih strani z oglasi. Vsem, ki kupujete vozilo prek interneta, zato svetujemo, da ste pri tem izjemno pozorni in previdni!
V večini primerov so občani sami ugotovili, da bi bili žrtve goljufije, če bi sledili navodilom neznanih oseb prek interneta, v nekaterih primerih pa so jih na to opozorili bančni uslužbenci, ki so preverjali pristnost čekov in bančnega računa pri bankah v tujini.
| Pri nakupih prek interneta bodite posebno pozorni in ne nasedajte lažnim oglasom o prodaji različnega blaga (računalnikov, osebnih vozil in drugih tehničnih predmetov) prek spletnih strani. |
Spletne strani za preverjanje vozil (rezultati so le informativni)
Spletni portal z nasveti Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT: Varni na internetu
Bodite še posebno previdni, če:
- blago prek spleta ponujajo po neprimerno nižji ceni od cene primerljivega blaga na trgu,
- se plačilo za naročeno/kupljeno blago nakazuje v tujino, denar pa pošilja na (lažno!) ime osebe ali neposredno na bančni račun v tujino,
- finančni transfer poteka po sistemu Western Union, kjer je mogoče skriti identiteto prejemnika denarja,
- je obvezno zahtevano vnaprejšnje plačilo (nekega odstotka ali delnega zneska), kot razlogi za to pa so običajno navedeni stroški transakcije, administracije ipd.,
- so okoliščine posla kakorkoli sumljive.
| Vsi poskusi goljufij, na katere nas je opozorilo več občanov, so bili izpeljani na podoben način. Kako? |
Storilec navadno objavi oglas za prodajo avtomobila novejšega letnika po neprimerno nižji ceni (okoli 5.000 evrov), kot so vredna podobna vozila glede na letnik, model in prevožene kilometre. Oglasi so napisani v angleškem jeziku, storilec pa navaja, da je vozilo v odličnem stanju, brez poškodb, redno servisirano in prosto bremen (brez lizinga). Kot razlog prodaje ponavadi navede, da avtomobila po smrti brata ali svojcev ni mogel prevzeti, ker da živi v tujini.
V zadnjih nekaj primerih so storilci navedli, da je prodajalec v Angliji, avtomobil, ki ga prodaja, pa naj bi bil v Italiji. Avto naj bi bil registriran na storilčevo ime. Vsi dokumenti avtomobila naj bi bili urejeni, zato naj pri prodaji ne bi bilo treba plačevati nobenih dodatnih dajatev za nakup. Za nakup vozila sprejema le gotovino, poleg tega za morebitne kupce kot kontaktni naslov navede le svoj e-poštni naslov.
Ko se potencialni kupec javi na oglas, mu prodajalec običajno pošlje naslednje pogoje, pod katerimi bo prišel in pokazal avtomobil:
Kot garancijo zahteva ureditev depozita na kupčevo ime z nakazilom prodajne cene avtomobila.
- Depozit mora biti urejen pri točno določenem podjetju (hitri depozit MoneyGram), prek katerega lahko oseba pošlje denar v drugo mesto, državo, kjer ga upravičenec lahko prejme oziroma dvigne. Ko kupec ureja depozit, mora kot upravičenca za dvig navesti svoje ime.
- Po opravljeni transakciji mu mora potencialni kupec prek e-pošte poslati skenirano potrdilo o izvedbi transakcije.
- Vsem tem postopkom naj bi sledilo srečanje na predhodno dogovorjenem mestu (v primerih, o katerih smo bili policisti obveščeni, je bilo to mesto Videm (Udine) v Italiji).
- Prodajalec kupca še opozori, da bo provizija transakcije odšteta od prodajne cene avtomobila, zaradi česar naj opravi transakcijo 200 evrov manj, kot je prodajna cena vozila. Poleg tega ga opozori, da kot namen transakcije navede prenos denarja, nikakor pa ne nakup avtomobila, kajti podjetje bi v tem primeru zahtevalo večjo provizijo.
V opisanih primerih lahko predvidevamo, da prodajalec z lažnimi dokumenti dvigne gotovino, potem ko mu jo je kupec nakazal preko hitrega depozita in mu o opravljeni storitvi poslal potrdilo. Po dvigu gotovine storilec za sabo ne pusti sledi, saj se na internet prijavlja z vedno novimi e-poštnimi naslovi, ki jih ni mogoče izslediti.
Kako se zavarovati pred spletnimi prevarami?
Spletni portal z nasveti Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT: Varni na internetu
Policija svetuje (zgibanka)
Varnosti na internetu ni mogoče kupiti, ampak moramo zanjo sami stalno skrbeti. Med večjimi napakami uporabnikov sta nepoučenost o možnih nevarnostih in nepremišljeno delo z računalnikom. Zato je najpomembneje, da se uporabnik stalno izobražuje o računalniški varnosti, poleg tega pa je pomembna tudi obveščenost uporabnika o tem, kaj se dogaja na internetu.
Prevaranti svoje žrtve najpogosteje privabljajo prek spletnih strani
Pri kupovanju na spletnih dražbah in plačevanju prek interneta vam zato svetujemo:
- Vedno preverite, kdo zagotavlja varnost pri plačevanju na določeni spletni strani.
- Pazite na to, katere spletne strani obiskujete.
- Prepričajte se o avtentičnosti spletne trgovine (nekatere spletne strani so namreč danes videti zelo profesionalno, vendar pa to še ne pomeni, da je stran res prava, saj lahko napadalci postavijo svoje spletne strani, ki so zelo podobne spletnim stranem legitimnih poslovnih podjetij).
- Bodite previdni pri pošiljanju elektronske pošte, da ne razkrijete svojih osebnih podatkov in zasebnih informacij.
- Pazite, da osebnih podatkov in zasebnih informacij ne navajate na različnih spletnih straneh, v spletnih klepetalnicah ali novičarskih skupinah.
- Ne smete zaupati identiteti pošiljatelja elektronske pošte, saj se jo da zelo preprosto ponarediti.
- Brišite nenaročeno pošto in nanjo nikoli ne odgovarjajte. Ne pošiljajte je naprej niti se ne poskušajte odjaviti od prejemanja.
- Ne odpirajte priponk in ne klikajte na povezave v elektronski pošti neznanega pošiljatelja, razen če veste, kaj so. Veliko virusov je namreč zasnovanih tako, da se pošiljajo z lažnih elektronskih naslovov.
- Ne razkrivajte svojih osebnih, zaupnih in finančnih podatkov v odgovoru na elektronsko pošto, ki nas prepričuje, naj jih posredujemo (davčna številka, številka kreditne kartice, uporabniško ime in geslo itd.).
- Ne klikajte na povezave v dvomljivih elektronskih sporočilih, ki naj bi jih poslale banke, izdajatelji kreditnih kartic ali podjetja, ki se ukvarjajo z elektronskimi plačilnimi storitvami.
- Če niste zahtevali elektronskega sporočila od določene organizacije, ga izbrišite.
- Redno pregledujte bančna obvestila in izpiske za svojo kreditno kartico kot tudi račun, do katerega imate spletni dostop.
Vsem, ki sumite, da gre za goljufijo ali da ste postali žrtev spletne prevare, svetujemo, da prijavo o sumu kaznivega dejanja podate na kateri koli policijski postaji.
Priporočamo tudi, da kadar poslujete ali naročate prek spleta, shranite vsa dosedanja elektronska sporočila ali druge načine komuniciranja s prodajalcem ali posrednikom, saj bodo nadaljnji postopki policije pri preiskovanju sumov kaznivih dejanj goljufij tako veliko lažji.
Povezane vsebine
Varnost na internetu
Varnost premoženja
Nakup rabljenega vozila