Zaključek ocenjevalnega obdobja je za vsakega učenca in dijaka stresno obdobje, ki lahko še poglobi nestrpnosti ali nesoglasja med vrstniki. To pa lahko pripelje tudi do več nasilja med njimi, psihičnega ali fizičnega. V Policiji zato skupaj s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič pozivamo k aktivnemu preprečevanju, prepoznavanju in obravnavanju nasilja med vrstniki. Naša dolžnost je, da otrokom in mladostnikom zagotovimo varno in spodbudno šolsko okolje.
- Oblike medvrstniškega nasilja
- Kje in kako se dogaja nasilje nad vrstniki?
- Kakšni so znaki nasilja nad vrstniki?
- Kdo so nasilneži in zakaj? Kdo so žrtve?
- Kaj lahko storijo starši?
- Kaj lahko storiš, če si žrtev medvrstniškega nasilja?
Kot je poudarila priznana psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič se "varno in spodbudno učno okolje soustvarja v učeči se skupnosti, ki v proces poveže vse – učitelje, učence in starše. Gre za dragocen proces, ki se nikoli ne konča. Šola mora dati pobudo, vzpostaviti pogoje in omogočiti skupno učenje, ki mora vključiti učence, ki se učijo, prevzeti svoj delež soustvarjalcev varnega in spodbudnega učnega okolja. Učitelji, učenci in starši so sodelavci, sopotniki, sogovorniki."
Celotna izjava dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič
"Zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja je eden od temeljnih ciljev slovenskega vzgoje in izobraževanja. Varno in spodbudno učno okolje pomeni, da v šoli ob razvoju t. i. vsebinskih znanj in kompetenc kot neposreden cilj krepimo tudi socialne veščine, strpnost, spoštovanje drugačnosti in vsem omogočamo razvoj ter doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti. Krovna izhodišča zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja so, da obravnavamo otroke s spoštovanjem in z dostojanstvom, da jim zaupamo pravico do soudeležbe pri sprejemanju odločitev in da zagotavljamo pogoje za participacijo, ki sega preko simbolične ravni," je poudarila dr. Stanka Lunder Verlič, direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Celotna izjava dr. Stanke Lunder Verlič
Da je participacija otrok pomembna, se strinjajo tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije. "Vzgojni načrt ima vsaka šola in v primerih, ko k njegovi izdelavi, izvajanju, evalvaciji in izboljšavam pristopi sistematično, resno in z zavzetostjo vseh deležnikov, postane vzgojni načrt odlično ogrodje za izvajanje vzgojnih dejavnosti, ob katerih učenci doživijo pozitivne izkušnje, ko sledijo vrednotam. Na primer izkusijo občutek izpolnjenosti, ko s trudom dosežejo zahtevno postavljen realen cilj, doživijo hvaležnost sošolca, ki so mu pomagali, občutijo olajšanje in potrditev, ko povedo resnico, začutijo skupinsko uglašenost, ko prevzamejo odgovornost za svoj del naloge v ekipi … Cilj tovrstnih vzgojnih dejavnosti je, da pozitivna občutja učence »zasvojijo«, usmerijo tok njihovi misli in prizadevanj in s tem učenci kot 'sledilci vrednot' postanejo ključni sooblikovalci varnega in spodbudnega šolskega okolja. Zavedamo se, da je to težko doseči, vemo pa, da nekatere šole delajo odločne korake v to smer in naša dolžnost je, da jih vsi posnemamo," je dejal predsednik zveze Tone Meden.
V Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije pa so opozorili tudi na težave pri obravnavi primerov nasilja v šolskem okolju "zaradi neprimernega vstopanja v šolski prostor bodisi zunanjih - nepooblaščenih oseb, ali pa so to, pogosteje, neprimerne intervencije staršev, ki kot opozarjajo, sicer imajo pravico, celo dolžnost, vstopati v ta prostor, le na drugačen način. Najpogostejši očitek šolam pri razreševanju konfliktnih situacij, je premajhna odzivnost, prepočasno reagiranje. Tu je treba poudariti, da je reševanje takšnih dogodkov izjemno zahteven in kompleksen postopek. Gre za otroke, vsekakor za mladoletne osebe, kjer je izjemnega pomena, da se temeljito preveri vse dejavnike in udeležence nekega dogodka. Hitrost je pomembna pri preprečevanju dogodka, pri reševanju pa se lahko izkaže za neprimerno, saj lahko vodi do napak," je poudaril Gregor Pečan, predsednik združenja.
Celotna izjava Gregorja Pečana
"Policisti smo v letošnjem šolskem letu zaznali 118 neprimernih ravnanj, ki so jih storili otroci oziroma mladostniki in ki bi jih lahko opredelili kot nasilje med vrstniki. Toliko zaznanih primerov nikakor ne pomeni povečanja splošnega nasilja na šolah, temveč le večje zavedanje oz. osveščenost vseh, da so posamezna ravnanja, ki so za nekoga nesprejemljiva, tudi dejansko neprimerna. Najpogosteje zaznana pojavna oblika je bilo psihično nasilje, predvsem preko svetovnega spleta in socialnih omrežij. V posameznih primerih pa je šlo tudi za fizično nasilje. Najpogostejši razlogi, ki privedejo do nasilja, pa so nesprejemanje oz. netoleranca drugačnosti, potreba po dokazovanju posameznikov pred sovrstniki, pa tudi koristoljubje. Za preprečevanje nasilja med vrstniki je izjemno pomembno spoštovanje vrednot in vrednostnih sistemov, za vzgojo otrok pa smo odgovorni vsi; starši, vzgojitelji, učitelji, mediji, policija itd., seveda vsak v okviru vloge, ki jo ima znotraj družbe," je pojasnil dr. Simon Slokan iz Uprave uniformirane policije na generalni policijski upravi.
Celotna izjava dr. Simona SlokanaSimona Slokana
Preberite tudi:
- Naj bo vrnitev med sošolce in prijatelje prijazna. Nasilje med vrstniki ni sprejemljivo! - sporočilo za javnost (30. avgust 2017)
 |
Zgibanka: Skupaj proti izsiljevanju in drugim oblikam nasilja |
Vsako nasilje lahko prijaviš policiji na 113 ali anonimni telefon 080 12 00. |
 |
Svetovalni telefon za otroke in mladostnike 116 111 | |
|
|
Varne točke za otroke v stiski | |
 |
Točka osveščanja za varno uporabo interneta | |
 |
#to sem jaz (skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati kot govoriti) | |
