Dnevi pred koncem šolskega leta pogosto v znamenju konfliktov ali celo nasilja med vrstniki – ne tolerirajte, ukrepajte! PDF natisni E-pošta
Sporočila za javnost
Petek, 8. junij 2018

Zaključek ocenjevalnega obdobja je za vsakega učenca in dijaka stresno obdobje, ki lahko še poglobi nestrpnosti ali nesoglasja med vrstniki. To pa lahko pripelje tudi do več nasilja med njimi, psihičnega ali fizičnega. V Policiji zato skupaj s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič pozivamo k aktivnemu preprečevanju, prepoznavanju in obravnavanju nasilja med vrstniki. Naša dolžnost je, da otrokom in mladostnikom zagotovimo varno in spodbudno šolsko okolje.

 

13 Nasilje nad vrstniki aktualno

Nasilje nad vrstniki

 


Kot je poudarila priznana psihologinja dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič se "varno in spodbudno učno okolje soustvarja v učeči se skupnosti, ki v proces poveže vse – učitelje, učence in starše. Gre za dragocen proces, ki se nikoli ne konča. Šola mora dati pobudo, vzpostaviti pogoje in omogočiti skupno učenje, ki mora vključiti učence, ki se učijo, prevzeti svoj delež soustvarjalcev varnega in spodbudnega učnega okolja. Učitelji, učenci in starši so sodelavci, sopotniki, sogovorniki."

 

"Zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja je eden od temeljnih ciljev slovenskega vzgoje in izobraževanja. Varno in spodbudno učno okolje pomeni, da v šoli ob razvoju t. i. vsebinskih znanj in kompetenc kot neposreden cilj krepimo tudi socialne veščine, strpnost, spoštovanje drugačnosti in vsem omogočamo razvoj ter doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti. Krovna izhodišča zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja so, da obravnavamo otroke s spoštovanjem in z dostojanstvom, da jim zaupamo pravico do soudeležbe pri sprejemanju odločitev in da zagotavljamo pogoje za participacijo, ki sega preko simbolične ravni," je poudarila dr. Stanka Lunder Verlič, direktorica Urada za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

 

Da je participacija otrok pomembna, se strinjajo tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije. "Vzgojni načrt ima vsaka šola in v primerih, ko k njegovi izdelavi, izvajanju, evalvaciji in izboljšavam pristopi sistematično, resno in z zavzetostjo vseh deležnikov, postane vzgojni načrt odlično ogrodje za izvajanje vzgojnih dejavnosti, ob katerih učenci doživijo pozitivne izkušnje, ko sledijo vrednotam. Na primer izkusijo občutek izpolnjenosti, ko s trudom dosežejo zahtevno postavljen realen cilj, doživijo hvaležnost sošolca, ki so mu pomagali, občutijo olajšanje in potrditev, ko povedo resnico, začutijo skupinsko uglašenost, ko prevzamejo odgovornost za svoj del naloge v ekipi … Cilj tovrstnih vzgojnih dejavnosti je, da pozitivna občutja učence »zasvojijo«, usmerijo tok njihovi misli in prizadevanj in s tem učenci kot 'sledilci vrednot' postanejo ključni sooblikovalci varnega in spodbudnega šolskega okolja. Zavedamo se, da je to težko doseči, vemo pa, da nekatere šole delajo odločne korake v to smer in naša dolžnost je, da jih vsi posnemamo," je dejal predsednik zveze Tone Meden.

 

V Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije pa so opozorili tudi na težave pri obravnavi primerov nasilja v šolskem okolju "zaradi neprimernega vstopanja v šolski prostor bodisi zunanjih - nepooblaščenih oseb, ali pa so to, pogosteje, neprimerne intervencije staršev, ki kot opozarjajo, sicer imajo pravico, celo dolžnost, vstopati v ta prostor, le na drugačen način. Najpogostejši očitek šolam pri razreševanju konfliktnih situacij, je premajhna odzivnost, prepočasno reagiranje. Tu je treba poudariti, da je reševanje takšnih dogodkov izjemno zahteven in kompleksen postopek. Gre za otroke, vsekakor za mladoletne osebe, kjer je izjemnega pomena, da se temeljito preveri vse dejavnike in udeležence nekega dogodka. Hitrost je pomembna pri preprečevanju dogodka, pri reševanju pa se lahko izkaže za neprimerno, saj lahko vodi do napak," je poudaril Gregor Pečan, predsednik združenja.

 

"Policisti smo v letošnjem šolskem letu zaznali 118 neprimernih ravnanj, ki so jih storili otroci oziroma mladostniki in ki bi jih lahko opredelili kot nasilje med vrstniki. Toliko zaznanih primerov nikakor ne pomeni povečanja splošnega nasilja na šolah, temveč le večje zavedanje oz. osveščenost vseh, da so posamezna ravnanja, ki so za nekoga nesprejemljiva, tudi dejansko neprimerna. Najpogosteje zaznana pojavna oblika je bilo psihično nasilje, predvsem preko svetovnega spleta in socialnih omrežij. V posameznih primerih pa je šlo tudi za fizično nasilje. Najpogostejši razlogi, ki privedejo do nasilja, pa so nesprejemanje oz. netoleranca drugačnosti, potreba po dokazovanju posameznikov pred sovrstniki, pa tudi koristoljubje. Za preprečevanje nasilja med vrstniki je izjemno pomembno spoštovanje vrednot in vrednostnih sistemov, za vzgojo otrok pa smo odgovorni vsi; starši, vzgojitelji, učitelji, mediji, policija itd., seveda vsak v okviru vloge, ki jo ima znotraj družbe," je pojasnil dr. Simon Slokan iz Uprave uniformirane policije na generalni policijski upravi.

 

 

Preberite tudi:

 

 nasilje zgibanka Zgibanka: Skupaj proti izsiljevanju in drugim oblikam nasilja pdf

 5

Vsako nasilje lahko prijaviš policiji na 113

ali anonimni telefon 080 12 00.    

Tom telefon Svetovalni telefon za otroke in mladostnike 116 111
UNICEF Varna tocka logo Varne točke za otroke v stiski
safe300 Točka osveščanja za varno uporabo interneta
To sem jaz #to sem jaz (skupnost za mlade z vprašanji, o katerih je lažje pisati kot govoriti) 

 

 

 

Naša spletna stran uporablja piškotke. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke?

Želim izvedeti več.