Sorodne objave

Seksting 18. december 2021
Grooming 18. december 2021
 

Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk želimo opozoriti tudi na spletno nasilje kot obliko nasilja na podlagi spola.

Vse večja razširjenost interneta, hitro širjenje mobilnih informacij in splošna uporaba družbenih medijev je pripeljala do naraščanja spletnega nasilja. Objave na spletu je skoraj nemogoče v celoti odstraniti. Žrtve spletnega nasilja pa niso samo otroci in mladoletne osebe, ampak tudi odrasli.

Foto Trismegist san Shutterstock.com 1522988558

Raziskave na ravni Evropske unije kažejo, da so ženske v primerjavi z moškimi nesorazmerno večkrat tarče nekaterih spletnih oblik nasilja. Kot izhaja iz poročila EIGE o spletnem nasilju nad ženskami in dekleti (2017), "obstaja vse več dokazov, da ta naraščajoči pojav (op. spletno nasilje) nesorazmerno prizadene več žensk in deklet ter ima hude posledice v resničnem življenju žrtev."

Odklikni spletno zalezovanje

V Sloveniji je problematiko spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2018 naslovil projekt Odklikni , pri katerem so razvili tudi posebno mobilno aplikacijo.

Nekatere oblike spletnega nasilja, ki so pogosto tesno povezane z nasiljem v družini

Spletnega nasilja nad ženskami in dekleti ne smemo ločevati od pojava nasilja "v resničnem svetu", ampak ga moramo razumeti kot nadaljevanje nasilja zunaj spleta. 

  • Spletno zalezovanje (ang. cyber stalking)

Spletno zalezovanje je zalezovanje prek elektronske pošte, besedilnih sporočil ali interneta. Dejanja pa lahko vključujejo žaljiva ali grozilna pisma, objavo žaljivih komentarjev, deljenje intimnih fotografij ali videoposnetkov žrtve na internetu ali s prenosnega telefona. Žrtve spletnega zalezovanja prek elektronske pošte, besedilnih sporočil ali interneta so zlasti mlade ženske med 18. in 29. letom starosti.

  • Spletno nadlegovanje

Spletno nadlegovanje ima lahko številne oblike, kot so pošiljanje neželene elektronske pošte, besedilnih ali spletnih sporočil z izrecno spolno vsebino, objavljanje neprimernih ali žaljivih  navedb na spletnih straneh družbenih omrežij ali v internetnih klepetalnicah, grožnje s fizičnim ali spolnim nasiljem preko elektronske pošte, besedilnih ali spletnih sporočil.

  • Spolna zloraba na podlagi slikovnega materiala

Spolna zloraba na podlagi slikovnega materiala, bolj znana kot zloraba iz maščevanja (ang. revenge porn), vključuje spletno razširjanje fotografij ali videoposnetkov s spolno vsebino brez privolitve oseb na posnetkih. Storilec je navadno nekdanji partner, ki je v prejšnjem odnosu pridobil slike in videoposnetke ter ima namen žrtev javno osramotiti in ponižati, da se ji maščuje, ker je končala njun odnos. Motiv pa ni vedno maščevanje. Fotografije je mogoče dobiti tudi z vdori v računalnike ali telefone. Raziskave kažejo, da so v 90 odstotkih žrtve spolne zlorabe na podlagi slikovnega materiala oziroma iz maščevanja ženske in da to število narašča.

Pri javni objavi posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru hujše prizadetosti njene zasebnosti gre za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po 143. členu Kazenskega zakonika, zaradi katerega lahko storilki/storilcu sodišče prisodi zaporno kazen od treh mesecev do treh let.

Odklikni spletno trpincenje

Čeprav gre za nasilje v digitalnem, spletnem okolju, pa so njegove posledice še kako resnične in vidne tudi v realnem življenju!

Treba je vedeti, da spletno nasilje pušča posledice, predvsem psihične. Pri žrtvi povzročajo stisko, strah, nemir, nespečnost, sramotenje, tesnobo, izločenost, depresijo, samomorilne misli. V svetu so znani tudi primeri hujših posledic spletnega nasilja, ko so si žrtve zaradi objave fotografij brez njihovega privoljenja vzele celo življenje.

Molk je najslabša oblika preprečevanja spletnega nasilja. Kaj lahko torej storimo?

  • Če ste žrtev spletnega nasilja, ne čakajte, ampak takoj poiščite pomoč pri osebah, ki jim zaupate, in podpornih službah, saj tovrstno nasilje pušča psihične posledice oziroma travme.
  • Dejanje lahko prijavite policiji na najbližji policijski postaji ali na številki 113. Več informacij pa lahko najdete tudi na spletnih straneh policije v rubriki Svetujemo, ozaveščamo.
  • Sporočil ne brišite, ampak jih shranite, naredite zaslonsko sliko (print screen) ali fotografijo pogovora v klepetu. Za izsleditev pošiljatelja je namreč pomembna vsaka informacija, ki jo boste posredovali policiji.
  • Zlorabo prijavite, kjer se dogaja, torej tudi na družbenem omrežju, forumu, spletni strani.

Opredelitev opisanih kaznivih dejanj in sankcij v Kazenskem zakoniku

Če so žrtve polnoletne odrasle osebe, policija obravnava kaznivo dejanje izsiljevanja (po 213. členu KZ-1), lahko pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja (po 138. členu KZ-1), za katero je predvidena denarna ali zaporna kazen do enega leta. Odrasle žrtve morajo kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja naznaniti v roku treh mesecev in same podati predlog za pregon. Enako velja, kadar gre za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (po 143/6 členu KZ- 1). Nekaj statističnih podatkov

Koristne povezave

Projekt Odklikni.si

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SICERT

Safe.si, točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav

Spletno oko, točka za prijavo posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu

SOS telefon 080-11-55

Društvo za nenasilno komunikacijo

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE)