V skladu s sklepom Sveta EU je Republika Slovenija 21. decembra 2007 ukinila mejne kontrole na notranjih schengenskih kopenskih in morskih mejah, 30. marca 2008 pa je sledila ukinitev mejnih kontrol na notranjih zračnih mejah.
Ob prvi obletnici vstopa Republike Slovenije v schengenski prostor sta danes, 22. decembra 2008, Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi, in Danijel Lorbek, vodja Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije, na Generalni policijski upravi predstavila rezultate dela in ugotovitve policije v tem obdobju pri opravljanju nadzora državne meje tako na sami meji kot tudi v notranjosti države in odkrivanju ilegalnih prebežnikov.
Priprave so potekale v okviru Schengenskega akcijskega načrta, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je postavljal časovne in vsebinske okvire potrebnih aktivnosti. Na zakonodajnem področju so se spremenila zakonska in podzakonska določila glede nadzora državne meje, tujcev, kazenskega postopka in varovanja osebnih podatkov. Sklenjeni so bili meddržavni sporazumi s sosednjimi državami, ki omogočajo izvajanje čezmejnih oblik policijskega sodelovanja (npr. izmenjave informacij, čezmejnega zasledovanja in opazovanja) in neposredno izhajajo iz Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.
Zvočni posnetek izjave Marka Gašperlina (mp3)
Postopno se je povečevalo število policistov za nadzor zunanje schengenske meje, izboljšala se je infrastruktura na mejnih prehodih ter specialna oprema za varovanje meje oziroma opravljanje mejne kontrole. Pri tem so bili koriščena tudi finančna sredstva EU. Priprave policistov so potekale v obliki intenzivnega usposabljanja na področju evropskega pravnega reda, tudi s pomočjo tujih strokovnjakov iz Avstrije, Nemčije in Španije. Znanje na področju izvajanja schengenskega pravnega reda so si slovenski policisti pridobili z obiski v tujini.
Slovenija je po vstopu v schengenski prostor predsedovala Svetu EU ter precejšnjo pozornost na področju notranjih zadev in pravosodja namenila razpravi in oblikovanju zaključkov o bodočih sistemih schengenskih evalvacij ter ponovnih evalvacijah "starih" schengenskih držav. Prav tako se je v času slovenskega predsedstva odvijala evalvacija Švice ter začele priprave na evalvacijo Bolgarije in Romunije.
Po enem letu izvajanja schengenskega pravnega reda v celoti Policija z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile priprave uspešne ter so se oblikovane rešitve na zakonodajnem, organizacijskem ter kadrovskem področju izkazale kot pravilne in učinkovite. Pri ocenjevanju ne moremo prezreti tudi dejstva, da vsled ukinitve mejnih kontrol ni prišlo do poslabšanja splošnih varnostnih razmer v naši državi, kar kažejo tudi izvedeni ukrepi.
Zvočni posnetek izjave Danijela Lorbka (mp3)
Tako na zunanji meji že četrto leto zapored beležimo padajoči trend nedovoljenih prestopov meje, ki je še posebej izrazit po vstopu v schengenski prostor, saj smo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta zaradi ilegalnega prehoda državne meje obravnavali 1.089 oseb, kar je 53,6% manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Med prijetimi osebami prevladujejo državljani Srbije, Hrvaške, Turčije, Kosova in Bosne in Hercegovine. Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanji meji (Agencija Frontex) ugotavlja, da so se glavni tokovi nedovoljenih migracij v širši regiji Zahodnega Balkana preusmerili proti Grčiji in Madžarski, verjamemo, da je eden od glavnih razlogov tudi dobro delo slovenske policije.
V okviru Agencije Frontex na mejah delujejo mešane patrulje.
Na mejnih prehodih so slovenski policisti zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v schengensko območje zavrnili 7.368 oseb (v enakem obdobju lanskega leta 6.524), največ zaradi neposedovanja potrebnih listin oziroma dovoljenj za vstop.
Povečanje števila zavrnjenih oseb je predvsem posledica zadetkov v schengenskem informacijskem sistemu. Pričakujemo, da se bo delež zavrnjenih zaradi veljavnega ukrepa prepovedi vstopa po vstopu Švice v schengensko območje še povečal. Zelo smo uspešni tudi na področju odkrivanja ukradenih vozil in ponarejenih dokumentov, saj so policisti na mejnih prehodih zasegli 170 (139) vozil ter 703 (661) ponarejene dokumente.
"Šengenbus"
Slovenija je že s 1.9.2007 začela uporabljati podatke, vsebovane v schengenskem informacijskem sistemu. V tem obdobju smo v schengenskem informacijskem sistemu opravili preko 21 milijonov poizvedb ter pri tem beležili več kot 8000 zadetkov.
Samo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta pa beležimo skupaj 6.296 zadetkov, od tega 3.705 zadetkov prepovedi vstopa v schengensko območje, 116 zaradi prijetja iskanih oseb, 71 pogrešanih oseb je bilo izsledenih, za 691 oseb je bilo ugotovljeno prebivališče za potrebe sodnih organov, zaseženih pa je bilo 959 predmetov (vozil, dokumentov, orožja in bankovcev).
Na podlagi vpisa slovenskih organov v schengenski informacijski sistem je bilo v istem časovnem obdobju 207 zadetkov, in sicer je bilo 23 oseb prijetih na podlagi razpisanega evropskega pripornega naloga, za 86 oseb je bilo ugotovljeno prebivališče za potrebe sodnih organov, ena pogrešana oseba je bila izsledena, zaseženih pa je bilo 97 predmetov.
Kot izjemno uspešna in učinkovita se je izkazala ustanovitev posebnih policijskih postaj za izravnalne ukrepe, katerih osnovna naloge je odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih migracij in drugih oblik čezmejne kriminalitete.
Tako v enajstih mesecih tega leta te enote beležijo čez 2.300 ukrepov v okviru tujske zakonodaje ter 150 zasegov ukradenih vozil. Med ukrepi zoper tujce prevladujejo prekrški prekoračitve zakonitega zadrževanja v območju schengenskega prostora ter vstop na notranjih mejah brez ustreznih listin. Najbolj pogosto so zaradi teh prekrškov obravnavani državljani držav Zahodnega Balkana ter Ukrajine in Moldavije. Med zaseženemi osebnimi vozili prevladujejo znamke VW, Audi in BMW, avtomobili so najbolj pogosto ukradeni v Italiji in Nemčiji.
Največ ukrepov policisti policijskih postaj za izravnalne ukrepe beležijo v obeh smereh prometne osi med Italijo in Madžarsko.
V letu 2009 bo slovenska policija nadaljevala z učinkovitim izvajanjem nadzora zunanje meje ter izvajanjem izravnalnih ukrepov v notranjosti. Nadaljevala se bodo usposabljanja policistov na področju zakonodaje, kakor tudi specialističnih znanj na področju uporabe specialne opreme, odkrivanja ponarejenih dokumentov in ukradenih vozil. Znanje si slovenski policisti pridobivajo tudi skozi okrepljeno sodelovanje v operativnih dejavnostih in usposabljanjih, ki jih koordinira Agencija Frontex.
Ob prvi obletnici vstopa v schengenski prostor ugotavljamo, da nadzor zunanje meje EU Slovenija izvaja učinkovito, s sprejetim konceptom izravnalnih ukrepov pa uspešno preprečujemo in odkrivamo nedovoljene migracije in čezmejno kriminaliteto preko notranjih meja.
Pri tem ocenjujemo, da se varnostne razmere v Sloveniji zaradi vstopa v schengenski prostor niso poslabšale ter da je ta del zunanje meje EU eden najvarnejših nasploh. Osnovni cilj pa tudi v bodoče ostaja enak - zagotavljanje najvišjega standarda varnosti oseb in premoženja, ne samo v naši državi, temveč na celotnem schengenskem območju.