Sorodne objave

 

V Budimpešti od 24. do 28. septembra 2001 poteka 70. Generalna skupščina Interpola (v to mednarodno policijsko organizacijo s sedežem v Lyonu je trenutno včlanjenih 178 držav), na kateri so predstavniki iz 144 držav, med njimi pa je tudi 12 opazovalcev: Združeni narodi, EU, EUROPOL ...

Od visokih predstavnikov iz teh držav se je konference udeležilo tudi 5 ministrov, 9 namestnikov ministrov, 46 direktorjev policij, 62 direktorjev kriminalističnih ali sodnih policij, generalno skupščino pa je odprl predsednik madžarske vlade ob navzočnosti madžarskega notranjega ministra in direktorja policije.

Uvodni govor generalnega sekretarja Interpola g. Ronalda Nobla je temeljil predvsem v ukrepanju Interpola v boju zoper mednarodni terorizem, saj po njegovih besedah "napad na ameriški World Trade Centre ni bilsamo napad na ZDA temveč na temeljne vrednote vsega sveta."

Slovenija, ki jo na zastopata Dušan Mohorko, direktor Uprave kriminalistične policije in Boris Rehar, vodja sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje (vodja slovenskega Interpola) je bila že na začetku zasedanja izvoljena v volilni komite letošnjega zasedanja kar zagotovo kaže zaupanje predstavnikov drugih držav v Slovenijo. Volilni komite je namreč zelo pomemben organ zasedanja, saj je nadzornik vseh glasovanj in ukrepa v primeru nesporazumov oziroma drugih nesoglasij.

Glede na aktualne dogodke v svetu je bil spremenjen pred zasedanjem napovedan dnevni red, tako da je boj proti terorizmu prišel v ospredje vsebinskega dela skupščine. Med drugim je bil predlagan sprejem osnutka Resolucije o terorističnem napadu, ki ga bodo predstavniki držav udeleženk predvidoma sprejeli še na tej skupščini.

Na prvem delovnem dnevu konference so odločali tudi o ponovnem sprejetju Jugoslavije v Interpol (ZRJ je bila iz Interpola izključena leta 1993), ki je bila ob manjših zapletih vendarle ponovno sprejeta. Generalna skupščina je spremenila tudi določbe o financiranju Interpola in v zvezi s tem sprejela dve resoluciji (določbe o financiranju se praktično niso spremenile od leta 1983 dalje), način financiranja je bil sprejet do leta 2006. Končno besedilo resolucij pomeni tudi ugodnejše razmerje za Slovenijo, saj je bilo vodilo za spremembe v tem, da bi večje in bogatejše države lahko v proračun prispevale več. Tako bodo denimo ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Italija in Kanada ter nekatere druge države bistveno več prispevale. Interpol je sprejel tudi resolucijo o sodelovanju z Evropsko centralno banko (predvsem zaradi uvedbe enotne evropske valute).

Po oceni članov slovenske delegacije je zelo pomembno, da so že prvega dne zasedanja obravnavali in sprejeli resolucijo o standardih za boj proti korupciji v policijskih vrstah, ki so jih znotraj Interpola oblikovali kar enajst let.

 


Miran Koren
Predstavnik policije za stike z javnostmi