Policija je danes, 26. oktobra, v uporabo prevzela nova patruljna čolna. Čolna bodo za nadzor državne meje na morju uporabljali policisti pomorščaki Postaje pomorske policije Koper. Današnje slovesne predaje dveh novih gumenjakov sta se udeležili tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar.

20161026 130427

Skoraj sedem let je minilo od nabave zadnjega policijskega čolna. "Leta 2009 smo s ponosom krstili P-89, ki je takrat predstavljal novost in pomembno tehnično pridobitev pomorske policije. Žal danes v policiji težko najdemo plovilo, ki ga ne bi vsaj nekoliko načel zob časa. To pri svojem delu najbolj občutite policisti. Razkorak med potrebami, željami in dejanskimi zmožnostmi je bil v zadnjih letih pogosto prevelik. A, kot lahko potrdimo tudi z današnjim dogodkom, se razmere počasi izboljšujejo. Čolna, ki ju danes kot težko pričakovana sodelavca slovesno sprejemamo v službo slovenske policije, sta prepotrebna okrepitev naše flote," je v svojem nagovoru dejala mag. Tatjana Bobnar.

06-coln9

"Možnost upravljanja čolna z maloštevilno posadko, njegova funkcionalnost in dobra opremljenost so aduti, ki bodo pripomogli k še bolj učinkovitemu izvajanju nalog, kot so varovanje in nadzor državne meje, nadzor nad varnostjo pomorske plovbe, pomorska ekologija ter reševanje ljudi in premoženja na morju. Prepričana sem, da bo dobro opravljeno delo slovenskih policistov neposredno vplivalo tudi na dobro operativno sodelovanje s policijskimi kolegi iz Italije in Hrvaške. Ker kriminaliteta ne pozna državnih meja, z novima policijskima čolnoma pravzaprav pridobimo vsi, saj bosta zagotovo pozitivno prispevala tudi k varnosti v sosednjih državah. Vsaka tehnična izboljšava, ki poveča učinkovitost ene policije, je vedno pridobitev za varnost širše regije," je še dodala Bobnarjeva.

IMG 20161026 103839

Čolna v dolžino merita 9,2 metra in dosežeta najvišjo hitrost preko 45 vozlov. Čoln P-08 je svoje ime dobil po letu polnopravnega vstopa Slovenije v schengensko območje (decembra 2007 smo namreč odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije, 30. marca 2008 pa se je sprostil še nadzor na zračnih mejah). Čoln P-16 pa je bil poimenovan po letu dobave.

09-coln-krst3

Čolna sta "krstili" ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar in vodja Sektorja mejne policije na Generalni policijski upravi Melita Močnik.

IMG 20161026 103839

Tehnične karakteristike čolnov

Dolžina: 9,2 m
Širina: 3,45 m
Ugrez: 0,77 m
Motor: 2 x 350 KM
Največja hitrost: preko 45 vozlov
Območje plovbe: B
Posadka: najmanj 2 policista

Imeni patruljnih čolnov: P-08 (2008 vstop v schengen) in P-16 (2016 leto dobave plovil)

Cena plovil skupaj z usposabljanjem je 1.189.439,00 evra. 75 % vrednosti se je financiralo iz EU sredstev, in sicer iz Sklada za notranjo varnost, 25 % pa iz nacionalnih sredstev.

Nova patruljna čolna sta namenjena nadzoru meje na morju. Omogočata hitro plovbo tudi ob bolj vzvalovanem morju, saj gre za profesionalna delovna čolna, ki sta grajena za delo v težkih pogojih. Prej je bilo to mogoče le z večjima P-111 in P-66, ki pa zahtevata večjo posadko. Prve izkušnje, ki jih imajo policisti z njima po začetnem usposabljanju, so zelo pozitivne. Kot dobre so se izkazale plovne lastnosti in oprema. Takšna plovila uporablja veliko policij po celem svetu, na primer v ZDA in Kanadi, ponekod tudi specialne enote.

04-coln6

"Policisti mornarji imajo zelo odgovorno, večkrat tudi ne ravno lahko delo. Večina si predstavlja, da so na čolnu kot na dopustu. A ni ravno tako. Policisti morajo biti na čolnu 12 ur skupaj, brez predaha, vse dni v letu, ob vseh vremenskih razmerah. Zato morajo biti za njihovo delo plovila primerno prilagojena. Torej plovila, narejena glede na pretežne potrebe policistov mornarjev, ki predvsem varujejo državno mejo, velikokrat pa tudi rešujejo življenja, saj so prav oni največkrat prvi na kraju nesreče. Plovili, ki smo ju pravkar prevzeli, sta serijski plovili z nekaterimi korekcijami, in morata morata služiti točno določenemu namenu," je ob današnjem prevzemu čolnov dejal direktor Policijske uprave Koper Danimir Rebec.

11-coln8

"Novih patruljnih plovil smo v vodstvu policije izjemno veseli, verjetno še bolj pa se ju veselite policisti pomorščaki, ki ju boste uporabljali pri svojem delu. Glede na to, da Postaja pomorske policije Koper naslednje leto praznuje svojo 50-letnico, varovanje državne meje na morju pa 70-letnico, naj bo to tudi nekakšno zgodnje rojstnodnevno darilo, ki si ga ob visokem jubileju, predvsem pa ob tako zahtevnem delu, kot je vaše, zagotovo zaslužite. Žal s čolnoma ne moremo odpraviti vseh nepredvidljivih posebnosti vašega delovnika. Upam pa, da vam bosta vsaj nekoliko olajšala delo in ga naredila varnejšega," je še dodala namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar.

20161026 114336

Ostali čolni v rabi

Policija ima trenutno v uporabi 4 patruljne čolne. Najstarejši med njimi je P-111, ki je v uporabi od junija 1995. Najbolj iztrošen pa je zagotovo P-89, ki je opravil 6300 delovnih ur, čeprav je pričakovana življenjska doba motorja kar dvakrat manjša, in sicer 3000 ur.

  • Patruljni čoln P-111 je bil izdelan leta 1994 v Italiji (dolžina 19,86 metra, širina 5 metrov, hitrost 40 Nm/h, 4 člani posadke, 2 ARPA radarja, GPS, elektronska karta, komunikacijska oprema, oprema za reševanje).
  • Patruljni čoln P-66 je bil izdelan leta 2003 (dolžina 13,55 metra, širina 3,75 metra, hitrost 45 Nm/h, 3 člani posadke, ARPA radar, GPS, elektronska karta, komunikacijska oprema, oprema za reševanje).
  • Patruljni čoln P-88 je bil izdelan leta 1999 (dolžina 7,49 metra, širina 2,93 metra, hitrost 42 Nm/h, 2 člana posadke, radar, GPS, elektronska karta, komunikacijska oprema).
  • Patruljni čoln P-89 je bil izdelan leta 2009 (dolžina 9,03 metra, širina 3,08 metra, hitrost 45 Nm/h, 2 člana posadke, navigacijska oprema, GPS, elektronska karta, komunikacijska oprema).

Z začetkom uporabe novih dveh plovil bo P-89 odpisan, torej bodo policisti po novem uporabljali skupaj 5 patruljnih čolnov.


Postaja pomorske policije Koper nadzoruje državno mejo na morju

Nadzor državne meje na morju v Sloveniji izvaja Postaja pomorske policije Koper (PPOP Koper), enota v okviru Policijske uprave Koper.

Naloge enote so varovanje državne meje na morju, kontrola nad prehajanjem čez državno mejo na pomorskih mejnih prehodih, nadzor nad morskim ribištvom, pomorska ekologija ter reševanje ljudi in premoženja na morju.


Policisti morsko mejo nadzorujejo:

  • z radarskim sistemom: policija ima v lasti dva radarja, s katerima pokriva celotno teritorialno morje Slovenije, oba radarja sta opremljena s kompletom dnevne in termovizijske kamer
  • s patruljami na morju
  • z nadzorovanjem morske meje s kopnega: policijske patrulje pri tem uporabljajo termovizijske kamere in druge naprave za opazovanje (daljnoglede, naprave za nočno opazovanje itd.)
  • z občasnimi helikopterskimi preleti Letalske policijske enote: helikopterski preleti se v okviru opazovanja kopenske meje opravljajo v povprečju dvakrat mesečno


Opravljanje mejne kontrole:

Mejna prehoda za mednarodni pomorski promet (MPMPP) sta MPMPP Koper in MPMPP Piran.

Policisti pri mejni kontroli uporabljajo naprave za ugotavljanje pristnosti dokumentov, zbirke dokumentov za prehod državne meje, evidence listin (v nacionalnem informacijskem sistemu policije, INTERPOL, SiS2), internetne aplikacije za spremljanje plutja ladij in druga tehnična sredstva (ogledalo za pregled podvozja vozil, detektor prisotnosti CO2, detektor za odkrivanje tihotapskega blaga, ultrazvočni merilnik razdalje, detektor radioaktivnosti, endoskop, IR kamera za preglede nedostopnih mest idr.).


Razvoj Postaje pomorske policije Koper

Zametki današnje enote Postaje pomorske policije segajo v leto 1947. S sprejetjem odloka o Narodni zaščiti sta bila njenim pripadnikom med nalogami določena tudi nadzor in varovanje morske meje v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Skupina teh zaščitnikov je delovala v t. i. Graničnem prelazu Koper, naloge pa so izvajali neposredno na mejnem prehodu za pomorski promet ter tudi na morju s patruljnim plovilom.

Leta 1954 se je z londonskim sporazumom izoblikovala dokončna meja med Italijo in Jugoslavijo. STO je bilo ukinjeno, pretežni del cone B pa dodeljen Jugoslaviji oz. Sloveniji. Narodna zaščita se je preimenovala in združila z vsejugoslovansko varnostno službo Ljudsko milico. V tem okviru je bila med drugim ustanovljena tudi Postaja pristaniške (pomorske) ljudske milice Koper, ki je bila odgovorna za opravljanje varnostnih nalog na morju s patruljnimi plovili. Nadzor nad prehajanjem državne meje na pomorskih mejnih prehodih pa je prevzela služba "Luško poverjeništvo", ki je delovala v Zveznem sekretariatu za notranje zadeve.

Leta 1967 so se v Sloveniji začele ustanavljati prve enote postaj mejnih milic, ki so prevzele nadzor nad prehajanjem državne meje na mejnih prehodih vseh vrst. V Kopru je bila tako ustanovljena Postaja mejne milice Koper, ki je nastala z združitvijo Postaje pristaniške milice in razpuščene službe Luškega poverjeništva. Nova enota je opravljala delo na mejnih prehodih za pomorski promet kot tudi patruljiranje s plovili po morju.

Leta 1991 je enota aktivno sodelovala pri umiku vojakov JLA iz Slovenije.

Leta 1994 se je na podlagi nove sistemizacije enota preimenovala v Postajo pomorske policije Koper. Takrat je bil enoti dodeljen tudi uradni zaščitni znak v obliki ščita, z upodobljenim sidrom, s slovensko zastavo ter z napisom POMORSKA POLICIJA.

Leta 2004 sta se z vstopom Slovenije v EU v enoti oblikovali dve skupini; skupina za nadzor državne meje (za fizično varovanje in nadzor meje na morju) in skupina za mejno kontrolo (za mejno kontrolo na mejnih prehodih za pomorski promet).