Sorodne objave

Strokovni prispevki 13. september 2011
Predstavitev 3. avgust 2010
 

Prof. dr. Katja Drobnič, forenzična genetičarka, sodna izvedenka za preiskave DNK in biološke sledi ter nadzornica kakovosti v CFP, se je kot vabljena predavateljica udeležila "5th ISABS Conference in Forensic Genetics and Molecular Anthroplogy" (5. Mednarodni ISABS kongres s področja forenzične genetike in molekularne antropologije):
http://www.isabs.hr/index.php?option=com_content&task=view&id=50&Itemid=63),
ki je potekal od 3. do 7. septembra 2007 v Splitu (Hrvaška). Udeležilo se ga je približno 300 udeležencev iz preko 40 držav. Skupno število vabljenih predavateljev iz priznanih ustanov in inštitutov je bilo 46.

ISABS je kratica za International Society for Applied Biological Sciences ali Mednarodno društvo uporabnih bioloških znanosti. Namen kongresa je bil predstavitev najnovejših znanstvenih dosežkov s področja forenzičnih genetskih preiskav (od človeka do mikrobov), molekularne antropologije in genomike ter njihove vloge pri identifikaciji mrtvih v vojnih konfliktih ali naravnih nesrečah, pri preiskovanju kršitev človekovih pravic in obsodbi vojnih zločincev in drugih storilcev kaznivih dejanj kot tudi pri oprostitvi nedolžno osumljenih ali obsojenih ter pri preiskovanju populacijske raznovrstnosti, selitvi narodov in različnih človeških lastnostih (pigmentacija, govor in drugo).

Na kongresu je prof. dr. Katja Drobnič sodelovala z dvema vabljenima predavanjema. Prvo z naslovom "Interaction of personnel at the crime scene involving a buried body: The role of forensic archaeologist" (Sodelovanje strokovnjakov pri ogledu kraja z zakopanim truplom in vloga forenzičnega arheologa) je bilo s področja zavarovanja dokazov pri ogledih. V njem je izpostavila problem izključitve oz. nevključitve izvedencev, kot sta antropolog in arheolog, pri ogledih, ki vsebujejo razgrajena, raztreščena, skeletinizirana ali zakopana človeška trupla v Sloveniji in večini držav v Evropi. Svetle izjeme so Velika Britanija, Finska in tisti ogledi, ki jih v Evropi (večinoma na ozemlju nekdanje Jugoslavije) izvajajo mednarodne organizacije za preiskovanje kršitve človekovih pravic in iskanju pogrešanih umorjenih v vojnih konfliktih ter ZDA in Avstralija. V predavanju je izpostavila problem poenotenja standardov v Evropi na tem področju ter predlagala ustanovitev delovne skupine s tega področja oz. vzpostavitev DVI (Disaster Victim Identification) skupine. Pobuda je že bila podana s strani Interpola, ki je pred kratkim organiziral prvo srečanje na evropski ravni.

Drugo njeno predavanje "Validation of new SRY marker for use in forensic casework" (Validacija novega označevalca SRY, namenjenega za forenzične preiskave) je bilo s področja uvajanja novih genetskih označevalcev za učinkovitejše in natančnejše preiskovanje bioloških sledi. Označevalec SRY je skonstruirala pred nekaj leti, z njim se lahko natančneje določi spol v bioloških vzorcih. Najnovejše preiskave so namreč pokazale, da je klasični označevalec za določevanje spola, ki temelji na različnosti med dolžinama homologov amelogeninskega gena, ki ležita na spolnih kromosomih X in Y, nezanesljiv, še zlasti pri azijskih narodih. Delecija dela, ki nosi amelogeninski označevalec za spol, je med azijsko populacijo v povprečju kar 2 %. Zanimanje po uvedbi novega označevalca za spol, ki ga bilo mogoče vključiti v multipleksne kite, ki jih v forenzičnih preiskavah uporabljajo za individualizacijo bioloških sledi, je zelo veliko.