Dušan Kerin, vodja Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, in Sonja Božič, vodja urada SIRENE v Sektorju za mednarodno policijsko sodelovanje, sta danes, 5. februarja 2013, na novinarski konferenci ob peti obletnici vstopa Slovenije v schengenski prostor predstavila delovanje schengenskega informacijskega sistema (SIS) in urada Sirene.


IMG_7592


IMG_7586

Zvočni posnetek izjave Dušana Kerina





Zvočni posnetek izjave Sonje Božič

IMG_7621

 





Konec leta 2007 je Slovenija odpravila meje s sosednjimi državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter s tem postala del skupnega schengenskega prostora s prostim pretokom ljudi, blaga in storitev. V prvi polovici leta 2008 je bila odpravljena še zunanja meja na zračnih mejah, tako da obeležujemo peto obletnico članstva v schengenskem območju. Polnopravno članstvo je povezano z vrsto kompleksnih in zahtevnih evalvacij, ki jih mora država uspešno prestati, da dobi "zeleno luč" za vstop v schengensko območje. Evalvacija poteka na področjih meja (kopenske, morske in zračne), policijskega sodelovanja, viz, varstva podatkov in SIS-SIRENE.

Pri evalvacijskem mehanizmu gre za kontinuiran postopek, ki se odvija ves čas, tako da je bila Slovenija lani ponovno evalvirana na prvih štirih področjih, letos pa nas čaka še evalvacija na področju kopenskih meja in SIS-SIRENE, ki bo posebej zahtevna zaradi implementacije schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II).

Z odpravo zunanjih meja med omenjenimi državami je nastal določen varnostni manko, ki ga je Slovenija zapolnila s t. i. izravnalnimi ukrepi, kot so skupni centri za policijsko sodelovanje, mešane patrulje, prekomejno opazovanje in sledenje, prekomejno zasledovanje, uporaba skupnega kontrolnega sistema – schengenskega informacijskega sistema (SIS). SIS je najkompleksnejši in najobsežnejši izravnalni in kontrolni mehanizem, ki državam članicam, uporabnicam tega sistema, omogoča uporabo podatkov, ki so v njem. SIS trenutno vsebuje kategorije podatkov oz. razpisov, s katerimi se države obveščajo o:
  • osebah, ki so iskane zaradi razpisanega evropskega naloga za prijetje in predajo ali mednarodne tiralice,
  • osebah, ki jim je prepovedan vstop na enotno schengensko območje,
  • pogrešanih osebah,
  • osebah, ki jih iščejo pristojni pravosodni organi zaradi različnih postopkov,
  • osebah ali vozilih, ki so predmet prikritega nadzora ali specifične kontrole, in ukradenih, pogrešanih ali izgubljenih predmetih (vozila, dokumenti, registrske tablice, orožje in denar).

Danes je v SIS okoli 50 milijonov razpisov, pri čemer se več kot 80 odstotkov razpisov nanaša na ukradene dokumente.
Pomen in dodana vrednost SIS sta predvsem v dejstvu, da je Slovenija ažurno obveščena o vseh iskanih osebah in ukradenih predmetih na območju Evropske unije in obratno, vse države EU so seznanjene z iskanimi osebami in ukradenimi premeti, ki se iščejo v Sloveniji.

Samo v lanskem letu je Slovenija prijela 221 oseb in našla 319 ukradenih vozil, ki jih iščejo druge države EU, 3.883 osebam pa je prepovedala vstop v schengensko območje.

 

Skozi razvoj SIS so se pojavile tako potrebe po širitvi posameznih kategorij podatkov kot možnosti za uporabo novih funkcionalnosti. Trenutno potekajo zaključni postopki za vključitev držav v SIS II generacije, ki se od prvotnega razlikuje v tem, da je omogočena vključitev več novih držav v sistem in da so implementirane nove kategorije podatkov, ki se nanašajo na plovila, letala, kontejnerje in industrijsko opremo.

Poleg omenjenih novih kategorij podatkov bo SIS II omogočal tudi posamezne, nove funkcionalnosti sistema, ki jih do sedaj nismo poznali: povezovanje razpisov (npr. v primeru razpisa iskanja za osebo, ki je osumljena kaznivega dejanja ugrabitve, bo sistem avtomatično povezal ta razpis z razpisom za pogrešanega - ugrabljenega otroka in za morebitno uporabljeno ukradeno vozilo), vnos biometričnih podatkov in pripenjanje fotografij, prstnih odtisov in evropskih nalogov za prijetje in predajo pri posameznih kategorijah razpisov. Ob vnosu naštetih razpisov v SIS II bo ta vseboval okoli 100 milijonov podatkov - razpisov.

Vsaka država mora vzpostaviti centralni organ, preko katerega države komunicirajo s SIS in preko katerega poteka celotna komunikacija po "zadetku (HIT)" v SIS. Za zadetek gre takrat, ko ima policist ali drug predstavnik varnostnega organa, ki ima pravico dostopa do SIS v državi, v postopku osebo ali predmet, ki se nahaja v SIS. Ti centralni organi se imenujejo S. I. R. E. N. E. (v angl. kratica za Supplementary Information Request at National Entry).

V Sloveniji je oddelek SIRENE v okviru centralnega organa za mednarodno policijsko sodelovanje – Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, kjer sta tudi nacionalni urad Interpola in nacionalna enota Europola.

SIRENE so v Sloveniji odgovorne za vsa iskanja oseb in predmetov na nacionalni ravni, v okviru SIS in v okviru Interpola ter za ciljno iskanje oseb.

Zadetki preverjanj podatkov o iskanih osebah in predmetih v schengenskem informacijskem sistemu pdf

 

 

 

 

IMG_7584