Sorodne objave

 

Tudi letos se v slovenski policiji pridružujemo obeležitvi mednarodnih dnevov boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, ki se začenjajo danes, 25. novembra, zaključijo pa 10. decembra 2019, na svetovni dan človekovih pravic. Nasilje nad ženskami in nasilje v družini predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in velik družbeni problem. Nasilje ima številne posledice tako za posamezne žrtve kot tudi za družbo. Prizadene na milijone žensk in otrok po svetu, ne glede na njihovo narodnost, starost, versko ali osebno prepričanje, družbeni položaj, telesne sposobnosti in spolno usmerjenost. Nasilje ni sprejemljivo!

tears 4551435 1920 Victoria Borodinova

Če ni vidno, še ne pomeni, da se ne dogaja

Nasilje nad ženskami in otroki v družini velikokrat ni vidno, a to še ne pomeni, da se ne dogaja, saj je velikokrat skrito za štirimi stenami. Izvira iz neenakovrednih družbenih odnosov med spoloma, neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je pogosto naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo, njegov cilj pa je dokazovanje premoči, nadzora ter ponižanja žrtve nasilja s strani povzročitelja.

Nasilje ima več oblik

Nasilje nad ženskami se lahko pojavlja v različnih oblikah, kot so nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami, spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, žaljivke, zmerjanje, pretepanje, brcanje, ekonomsko nasilje, vpitje, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih ter nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks. Najbolj pogosta oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je najbolj skrito, težko dokazljivo in velikokrat neprepoznavno kot oblika nasilja. V večini primerov je psihično nasilje samo predhodnik fizičnega in spolnega nasilja.

Prijavite nasilje!

Zaskrbljujoče je dejstvo, da tako nasilje nad ženskami kot tudi nasilje v družini velikokrat trajata več let, preden nanje postane pozoren kdo izven družine in se aktivno vključi v iskanje pomoči za žrtev. Ženske in otroci nasilja v družini velikokrat ne prijavljajo zaradi strahu, sramu, neozaveščenosti, občutka lastne krivde in brezizhodnosti položaja ter zaradi groženj in maščevalnosti storilca. Nekatere žrtve mogoče niti ne vedo, kam po pomoč in kaj se bo zgodilo po prijavi nasilja, včasih pa razlog za vztrajanje v nasilnem odnosu izhaja iz družbene podobe "popolne" družine in tradicionalne vloge ženske. Ženske - še posebej, če imajo otroke - se velikokrat nimajo kam umakniti ali pa zaradi socialne izoliranosti nimajo razvite mreže odnosov, ki bi jim lahko izven družine v tej situaciji nudili podporo in pomoč.

Da lahko policija posreduje in žrtvam zagotovi pomoč, je treba nasilje prijaviti. Žrtve lahko nasilje prijavijo takoj, ko se zgodi, lahko pa tudi kasneje, in sicer na:

Ker ženske in otroci pogosto nasilja ne prijavljajo, imajo v tem primeru neprecenljivo vlogo prijatelji, sorodniki, sošolci, sodelavci, sosedje, ki nasilje vidijo oz. slišijo in ga lahko tudi prijavijo, žrtvam pa tako nudijo konkretno pomoč in jih razbremenijo občutkov krivde. Žrtve je treba seznaniti s postopki, ki bodo sledili na policiji in na sodišču, saj žrtve v postopkih bolj sodelujejo, če razumejo, kako bodo potekali in čemu so namenjeni. Nasilje v družini - informacije o postopku na policijislisite prijavite nasilje

Do nasilja moramo vzpostaviti ničelno toleranco

Za preprečevanje nasilja nad ženskami in v družini je potrebno spreminjati družbene norme, ki dovoljujejo in opravičujejo nasilje, hkrati pa spreminjati navade, prepričanja, vedenja, okolje in politike za zmanjševanje nasilja v družini in nad ženskami. Prvi korak preventivnega delovanje je, da v javnosti zavzamemo aktivno vlogo v obsojanju vseh oblik nasilja in ničelno toleranco do le tega, saj bomo na tak način dolgoročno vzgojili generacije, ki jim bo nasilje tuje, ženske in otroci pa se bodo v družbi počutili varni, cenjeni, svobodni in spoštovani.

Nasilje v družini še vedno zelo prisotno v slovenski družbi

Policija je v letih 2014-2018 obravnavala naslednje število kaznivih dejanj nasilja v družini:

  • leta 2014 - 1619 kaznivih dejanj
  • leta 2015 - 1282 kaznivih dejanj
  • leta 2016 - 1346 kaznivih dejanj
  • leta 2017 - 1273 kaznivih dejanj
  • leta 2018 - 1370 kaznivih dejanj
  • leta 2019 - 640* kaznivih dejanj

ter naslednje število prekrškov:

  • leta 2014 - 3125 prekrškov
  • leta 2015 - 2859 prekrškov
  • leta 2016 - 2823 prekrškov
  • leta 2017 - 2972 prekrškov
  • leta 2018 - 2758 prekrškov
  • leta 2019 - 1154* prekrškov

izrečenih je bilo naslednje število ukrepov prepovedi približevanja po določilih Zakona o nalogah in pooblastilih policije:

  • leta 2014 - 1046 ukrepov prepovedi približevanja
  • leta 2015 - 829 ukrepov prepovedi približevanja
  • leta 2016 - 855 ukrepov prepovedi približevanja
  • leta 2017 - 880 ukrepov prepovedi približevanja
  • leta 2018 - 1028 ukrepov prepovedi približevanja
  • 2019 - 510* ukrepov prepovedi približevanja

*podatki za prvo polletno obdobje.

Povezane vsebine

Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji