Na današnji novinarski konferenci smo predstavili delo policije v letu 2013. Kot je poudaril generalni direktor policije Stanislav Veniger, je bila policija pri svojem delu izjemno uspešna, še posebej glede na dejstvo, da je delovala v izjemno težkih proračunskih pogojih. Ti so zaznamovali tudi leto 2014.

IMG 3660

Rezultate dela policije v letu 2013 in prvega tromesečja letošnjega leta so predstavili generalni direktor policije Stanislav Veniger, direktor Uprave kriminalistične policije Marjan Fank in direktor Uprave uniformirane policije mag. Srečko Jarc.


Poročilo o delu policije v letu 2013   (tudi v flashu)  


Kot je uvodoma povedal generalni direktor policije Stanislav Veniger, je bila policija pri svojem delu izjemno uspešna, še posebej glede na dejstvo, da je delovala v zelo težkih proračunskih pogojih. "Rezultati dela policije so bili v letu 2013 še boljši kot v letu poprej, čeprav je delovala z okrnjenimi proračunskimi sredstvi. Letošnje leto pa je glede slednjega še bolj zahtevno. To se še posebej pozna v dejstvu, da ima policija v povprečju precej stara vozila, več kot polovica ima 250.000 prevoženih kilometrov. Naše stavbe so stare, se ne obnavljajo, so energetsko potratne, v nekaterih objektih zamaka, ni sredstev za nakup nove opreme itd. Vse to lahko izjemno hitro vpliva na delo policije," je opozoril Veniger. "Na to, koliko sredstev bomo dobili, žal nimamo vpliva. Trudimo se, da bi jih porabili kar se da skrbno in učinkovito, a dejstvo je, da bomo za svoje delovanje letos nujno potrebovali dodatnih 10 milijonov evrov, sicer se lahko "zgodi kolaps sistema". Kljub temu se ves čas zavedamo svojega temeljnega poslanstva in se še vedno trudimo zagotavljati visoko raven varnosti v državi. To se kaže tudi v uspešnem delu tako kriminalistične kot tudi uniformirane policije. Izjemno ponosen sem na svoje sodelavce, ki delajo tako dobro v teh nezavidljivih razmerah," je še dodal Veniger.

Policisti in kriminalisti so tako lani preiskali 47,2 odstotka vseh kaznivih dejanj, najtežja kazniva dejanja, kot so umori in uboji, pa so preiskana skoraj 100-odstotno. Posebno pozornost je policija posvetila pregonu gospodarskega kriminala in korupcije. Tako je delež gospodarske kriminalitete lani znašal 17,4 odstotka vseh kaznivih dejanj, kar je največ v zadnjih petih letih. Na področju prometa se po besedah generalnega direktorja varnost počasi, a vztrajno izboljšuje, kljub temu pa je Slovenija po številu mrtvih še vedno slabša od evropskega povprečja. Zmanjšuje se tudi število kršitev predpisov o javnem redu. Delo policistov je v letu 2013 pomembno zaznamovala tudi sprememba zakonodaje. Zakona o nalogah in pooblastilih policije ter o organiziranosti in delu v policiji dajeta policijskim upravam in postajam še več samostojnosti, večji je tudi poudarek na približevanju policije lokalnemu okolju.


Zvočni posnetek izjave Stanislava Venigerja (mp3)  

Zvočni posnetek izjave Marjana Fanka (mp3)  

Zvočni posnetek izjave Srečka Jarca (mp3)  

Zvočni posnetek novinarskih vprašanj in odgovorov (mp3)  


Delo policije v letu 2013 na področju kriminalitete

Policija je v letu 2013 obravnavala 93.833 (91.430) kaznivih dejanj, kar je za 2,6 % več kot leto prej. Policisti so vložili kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev zoper 18.330 oseb, ovadenih pa je bilo 1.012 (936) ali za 8,1 % več pravnih oseb. Navedeno je posledica okrepljenega dela policije na področju gospodarske in korupcijske kriminalitete. V letu 2013 je bilo oškodovanih 48.011 fizičnih in 9.875 pravnih oseb.

Delež preiskanih kaznivih dejanj se je nekoliko povečal v primerjav z lanskim letom, in sicer za 0,4 %, medtem ko se je škoda, ki so jo ta dejanja povzročila, zmanjšala za 29,9 %. Slednje gre pripisati upadu škode, povzročene s kaznivimi dejanji, ki so jih obravnavali v Nacionalnem preiskovalnem uradu (v letu 2012 je bila namreč samo v eni preiskavi ugotovljena ekstremno velika škoda, in sicer 160 milijonov evrov).

Skoraj polovico vseh kaznivih dejanj je obravnavala Policijska uprava Ljubljana (48,9 %). Število obravnavanih kaznivih dejanj je v primerjavi s preteklim letom najbolj upadlo na območju Policijske uprave Koper, in sicer za 10,6 %, najbolj (za 20,4 %) pa se je povečalo na območju Policijske uprave Kranj.

Policija je obravnavala 77.500 kaznivih dejanj splošne kriminalitete, preiskanih jih je bilo 39,1 %. Na področju preiskovanja splošne kriminalitete najbolj izstopa premoženjska kriminaliteta. V  letu 2013 je bilo uspešno preiskanih več ropov finančnih ustanov (bank in pošt) ter zlatarn, za katere je bilo ugotovljeno, da so jih izvršili domači storilci. V primerjavi z letom 2012 je bilo manj obravnavanih kaznivih dejanj zoper življenje in telo (za 10,2 %), zoper zakonsko zvezo, družino in otroke (za 6,0 %), več pa je bilo obravnavanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost (za 3,0 %) in zoper premoženje (za 3,7 %).

Lani je policija obravnavala več kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete kot leto pred tem, in sicer za 27,1 % več,oziroma se je stanje kriminalitete na tem področju zvišalo z 12.853 na 16.333 kaznivih dejanj. Na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije so bile v letu 2013 aktivnosti policije usmerjene predvsem v odkrivanje in preiskovanje hujših oblik kriminalitete na škodo bank, javnih financ, finančnih sredstev Evropske unije, gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami RS ter kaznivih dejanj, katerih so bili osumljeni nosilci javnih funkcij.

Nacionalni preiskovalni urad je lani obravnaval 103 (leto prej 46) kazniva dejanja, vsa so bila tudi preiskana. Škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, za katera je NPU vložil kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev kazenskih ovadb, je bila ocenjena na 59,5 milijonov evrov. Ovadenih je bilo 237 (leto poprej 95) fizičnih oseb.

Policija je obravnavala 483 (524) kaznivih dejanj, ki so bila posledica organizirane kriminalne dejavnosti. Na področju organizirane kriminalitete so bile policijske aktivnosti usmerjene predvsem v odkrivanje in preiskovanje organiziranih oblik čezmejne kriminalitete, ki so v veliki meri izhajale oziroma bile tesno povezane s širšim območjem Zahodnega Balkana. V sodelovanju s tujimi varnostnimi organi je bilo izvedenih več skupnih akcij.

Za iskanje in dokumentiranje digitalnih dokazov kaznivih dejanj je bilo opravljenih 3.946 forenzičnih zavarovanj in preiskav zaseženih elektronskih naprav oziroma elektronskih podatkov, kar je za 2,81 % več v primerjavi s predhodnim obdobjem.


Delo policije v letu 2013 na področju javnega reda in miru

V letu 2013 je policija obravnavala 47.770 kršitev predpisov o javnem redu ali za 3,1 % manj kot 2012. Leta 2013 je bilo 10 (19) množičnih kršitev javnega reda, v katerih je bilo udeleženih 5 ali več kršiteljev. Policisti so sodelovali pri varovanju 4.557 javnih zbiranj, od tega 210 protestnih shodov posameznikov ali skupin državljanov.

Med 4. in 22. 9. 2013 je policija varovala 38. evropsko prvenstvo v košarki, ki je potekalo v Celju, Kopru, na Jesenicah in v Ljubljani. Z izvajanjem aktivnosti je policija začela že v letu 2012, stopnjevale pa so se pred začetkom prvenstva in dosegle vrhunec ob njegovem zaključku. V neposredno delo so bile vključene vse strukture policije in vrsta podpornih služb iz MNZ. Pri izvedbi aktivnosti so nam pomagali tudi policisti spotterji iz več držav, policisti na mejnih prehodih v okviru agencije Frontex, Europol, DCAF, poleg teh pa še policijska atašeja Republike Italije in Kraljevine Španije.

V začetku maja se je stopil v uporabo nov Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki je poleg ostalih novosti prinesel dve novi pooblastili, in sicer v 62. členu prepoved udeležbe na športnih prireditvah in v 63. členu prekinitev potovanja. Izrek ukrepa prepovedi udeležbe na športni prireditvi predstavlja varnostni ukrep (ne sankcijo), katerega namen je posameznika - storilca kaznivega ravnanja za eno leto odstraniti z določenih športnih prireditev. V obdobju od uveljavitve zakona je policija 35 osebam izrekla 36 ukrepov prepovedi udeležbe na športnih prireditvah.


Delo policije v letu 2013 na področju prometa

Policisti so ugotovili 295.876 (255.965) kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o motornih vozilih in Zakona o voznikih. Od tega je bilo 83.569 (68.330) kršitev zaradi prekoračitev hitrosti, 13.002 (9.147) kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 45.938 (45.139) kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu.

Obravnavanih je bilo 18.904 (22.035) ali za 14,2 % manj prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 34.481 (39.971) oseb ali za 13,7 % manj kot leto prej. V prometnih nesrečah je umrlo 125 (130) oseb ali za 3,8 % manj. Število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo z 848 na 708, število lahko telesno poškodovanih pa z 8.300 na 8.034. Najpogostejši vzroki najhujših prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Pod vplivom alkohola je bilo 1.654 (1.834) ali 10,4 % (9,9 %) vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Policija je zasegla 1.718 (2.514) ali za 31,7 % manj motornih vozil in pridržala 621 (2.871) ali za 78,4 % manj oseb.

V želji, da bi se državljanom še bolj približali ter njihove pobude, predloge in pričakovanja v večji meri vključili v svoje delo, smo pripravili posebno spletno aplikacijo Predlagaj prometno kontrolo. Tako lahko občani od lani dalje svoje predloge o odsekih, kjer se počutijo ogrožene in želijo večjo prisotnost policije, posredujejo hitreje. Od avgusta 2013, ko je bila aplikacija uvedena, pa do konca leta 2013 so državljani podali 1.951 pobud. Na njihovo pobude so policijske postaje odgovorile v 15-ih dneh. Državljani so bili z odzivnostjo policije zadovoljni. Na podlagi prejetih pobud je bilo prepoznanih 433 lokacij, kjer policija ni bila pogosto prisotna, na 1.010 lokacijah pa so se različne aktivnosti že izvajale. Na predlaganih lokacijah so bili izvedeni različni ukrepi (povečana prisotnost in večja vidnost policije, meritve hitrosti in nadzor idr.).


Delo policije v letu 2013 na področju varovanja meja

Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo so policisti na mejnih prehodih zavrnili 6.511 (8.017) ali za 18,8 % manj tujcev. Na upad števila zavrnjenih tujcev je vplivalo predvsem zmanjšanje števila zavrnjenih državljanov Hrvaške po 1. 7. 2013, ko je Hrvaška postala država članica EU.

Na mejnih prehodih je bilo odkritih 1.028 (952) ponarejenih ali spremenjenih dokumentov.  Ugotovljenih je bilo 9.822 (10.162) ali za 3,3 % manj kršitev zakona o tujcih.

V prvi polovici 2013 so prevladovali nedovoljeni prehodi zunanje državne meje državljanov držav z visokim migracijskim tveganjem z Bližnjega in Srednjega vzhoda ter severne Afrike. V drugi polovici leta so se nedovoljene migracije začele preusmerjati proti Madžarski. Spremenila se je tudi struktura državljanstev nezakonitih migrantov, med katerimi so začeli prevladovati državljani Albanije in Kosova, ki so se najpogosteje odločali za ilegalne prehode zaradi ukrepa prepovedi vstopa, vpisanega v SIS. Nedovoljenih prehodov zunanje schengenske državne meje so policisti obravnavali 913 (1.387) ali za 34,2 % manj.

S 1. julijem 2013 je bila uvedena tudi skupna mejna kontrola s Hrvaško, in sicer na 37 mejnih prehodih.

V Sloveniji se je oktobra 2013 zaključil ciklus schengenskih evalvacij, ki so potekale od februarja 2012 (zračne meje) do oktobra 2013 (kopenske meje). Schengenska evalvacija, ki je leta 2013 potekala na zunanjih kopenskih mejah EU v Sloveniji, je bila s poročilom o evalvaciji ocenjena za uspešno.


Uporaba prisilnih sredstev

Število uporabljenih prisilnih sredstev se je v primerjavi z 2012 zmanjšalo za dobro petino (za 22,2 %), število primerov, v katerih so policisti uporabili prisilna sredstva, za 16,2 %, število kršiteljev, zoper katere so policisti uporabili prisilna sredstva, pa za 20,7 %. Najpogosteje, kar v 95,8 % primerih, so bila uporabljena sredstva za vklepanje in vezanje ter telesna sila. Strelno orožje ni bilo uporabljeno, prav tako ni bil izstreljen opozorilni strel. Kot posledica se je število poškodovanih kršiteljev zmanjšalo z 88 na 72, zmanjšalo pa se je tudi število poškodovanih policistov, in sicer s 141 na 108.


Ogrožanje policistov

V letu 2013 je bilo izrečenih nekaj manj groženj policistom 61 (66), so pa bile izrečene grožnje, povezane z izvedenimi pooblastili in postopki policistov. Kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja in napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je bilo 231 (284) ali za 18,7 % manj. Prav tako je bilo za 34,9 % manj napadenih policistov 334 (514). V 2013 namreč ni prihajalo do množičnih napadov na policiste ob varovanju protestov po večjih mestih, kot se je to zgodilo ob koncu 2012.


Preventivo delo policije

V letu 2013 so se nadaljevali številni preventivni projekti (Policist Leon svetuje, Varno na poti v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan, Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet itd.). Izvedenih je bilo preko 14.000 različnih preventivnih aktivnosti. Največ jih je bilo namenjenih preprečevanju kršitev na javnih zbiranjih in športnih prireditvah ter na področju cestnega prometa. Policija je 2013 začela izvajati tudi projekt Skupa-j za tvornejše sodelovanje z romskimi skupnostmi.


Odprava administrativnih ovir

Že od 2009 je zmanjševanje administrativnih bremen ena od prednostnih nalog policije. Od leta 2011, ko je bilo vpeljano elektronsko spremljanje predlogov, je bilo prejetih 138. V letu 2013 je delovna skupina reševala 55 predlogov. Realiziranih jih je bilo 35, 6 pa delno. Med najpomembnejšimi projekti za odpravo administrativnih bremen je prav gotovo pilotski projekt mobilne informacijske storitve ePolicist.


Število zaposlenih v policiji

V policiji je danes zaposlenih 8.283 policistov in delavcev policije, kar je za več kot 1000 zaposlenih manj kot v letu 2008. Trend padanja zaposlenih se še nadaljuje, saj je danes 17 manj zaposlenih, kot jih je bilo v začetku leta 2014, ko je bilo zaposlenih 8.300.